Tag Archive | skype terapija

ALI SKYPE TERAPIJA SPLOH DELUJE?

Med študijom, so mi povedali, da Skype terapije ni primerjati s psihoterapijo v živo. Kljub temu, da sem kasneje ugotovila, da to ni preverjena trditev, ima večino psihoterapevtov mnenje “iz šolskih dni”.

Naključno je do mene prišla informacija, da bi bila tovrstna oblika psihoterapije zelo dobrodošla. Kljub začetnem dvomu, sem se po premisleku odločila, da se prepričam sama, preden si ustvarim dokončno mnenje.

Po mojih izkušnjah je Skypa terapija enako učinkovita kot psihoterapija v živo. S svojimi klienti lahko ustvarim globoko povezavo, ki zdravi. Razlik ne vidim pri sami učinkovitosti, ampak v načinu dela. Glede na to, da sem se izobrazila kot “psihološko globinska telesno oreintirana psihoterapievtka”, pogrešam delo s telesom. To mi predstavlja predvsem iziv in začela sem razivjati vaje, ki so primerne za online psihoterapijo. Tako z nekaterimi klienti poleg pogovora, delamo še preko fimov, pisanja, risanja ter vaj za sporščanje. Preko skype terapije “pridem” v klientov dom, kar odpira nove teme terapevtskega pogovora, ki dosedaj v terapiji v živo niso prišle na dan.

Poznamo več kot 20 pristopov v psihoterapiji. In vsi ne bodo ustrezali vsakemu. Podobno je pri online psihoterapiji. Sama posledično izvedem uvodno srečanje, nato imamo 5 terapevtskih srečanj v katerih se bolje spoznamo. V tem času vidite, ali vam tovrsten način dela ustreza. Ljudje smo si različni, neglede na to ali obiskujemo terapijo v živo ali preko Skypa. Posledično je tudi način kako vstopimo in tvorimo odnos z drugim posameznikom različen. Imam kliente, ki so sprva pri meni več let obiskovali psihoterapijo v živo, nato pa smo preklopili na skype terapijo. Delo z njimi se nadaljuje enako učinkovito kot prej.

Na tem mestu bi želela deliti nekatere raziskave v zvezi z online psihoterapijo.

  • Sledeča raziskava se osredotoča na terapevtski odnos preko Skype terapije. Hipoteza, ki so si jo zastavili je: “Ali terapevtski odnos preko online psihoterapije vpliva na izid zdravljenja podobno kot vpliva pri terapiji v živo?” Več TUKAJ.
  • “Kljub omejitvam (raziskave), je delavna aliansa pokazala, da udeleženci čutijo medsebojno sodelovanje in povezavo s psihoterapevtom. Prav tako večino udeležencev meni, da je bila online psihoterapije pozitivna izkušnja z unikatno prednostjo v primerjavi s pshoterapijo v živo.” (Doyle and Cook, p. 102, year 2002. Več TUKAJ.
  • Sistematičnemu pregled online psihoterapije TUKAJ.

ZAPRT MED ŠTIRIMI STENAMI

Skype terapije je primerna za ljudi, ki zaradi začasnih ali stalnih ovir, ne morejo obiskovati psihoterapije v živo.

Začasne ovire
Pri začasnih ovirah imam v mislih ljudji, ki zaradi različnih razlogov začasno ne morejo zapustiti doma. Če smo dolge mesece, zaradi bolezni, poškodbe, rizične nosečnosti, poporodne depresije, poporodne anksioznosti, poporodne obsesivno kompulzivne motnje itd., zaprti med štirimi stenami, to samo še pripomore k našemu slabšemu počutju.
Prav tako nove mamice težko najdejo čas zase, kaj šele za obiskovanje terapije, razen če stanje ni tako hudo, da je to neizogibno. Da se izognemo slednjemu, si je priporočljivo poiskati pomoč čim prej.

Stalne ovire
Pri stalnih ovirah imam v mislih stalno telesno oviranost in stanja, ki nas lahko zelo omejijo, če si ne poiščemo pomoči. Sem spada socialna fobija, agorofobija, anksioznost, depresija, obsesivno kompulzivna motjnaj. Čeprav pri slednjih stanjih lahko zapustimo dom, največkrat nimamo motivacije ali pa si ga ne upamo. Pri teh stanjih, je pomembno, da si pomoč najdemo čim prej, saj se s časom slabšajo. Izolacija, občutek osamljenosti in izguba občutka za svet okoli sebe, so velik problem pri ljudeh, ki se zadržujejo samo v svojem varnem okolju.

 

SKYPE TERAPIJA V DINAMIČNEM DELOVNEM OKOLJU

Današnji tempo večino ljudi pusti s posledicami stresa. Večina posameznikov ve, da bi potrebovali pogovor, vendar za to nimajo časa. V mestih, kot so London, New York, Singapore, Zurich, Frankfurt (itd), je veliko kvalificiranih psihoterapevtov, vendar se mnogi ljudje odločajo za psihoterapijo preko spleta. Prilagodljivost te oblike terapije in prišparan čas na prevozu, odtehtata pri ljudeh, ki delajo v dimaničnem, navadno visoko stresnem, okolju.

Prav tako posamezniki, ki veliko potrujejo profitirajo od psihoterapije preko spleta. Za terapijo je pomembna kontinuiteta. Pogosta prekinitev srečanj vpliva na psihoterapevtski prosces. Pri Skype terapijah prekinitev srečanj zaradi potovanja (ali bolezni) ni potrebna.

POPORODNA ANKSIOZNOST

Ko povijemo otroka, je določena stopnja zaskrbljenosti glede njega in našega starševstva pričakovana, še posebej če je to naš prvorojenček. Vendar se kar 11% novim mamam zgodi, da so prekomerno zaskrbljene. „Ali otroku škodujem, če ga podojim 20 minut kasneje?“, „Ali bo zbolel, ker je bil zunaj nekaj časa brez pokrivala?“ Ko naša zaskrbljenost preseže realno grožnjo govorimo o poporodni anksioznosti.

Verjetno je večina že slišala za poporodno depresijo, medtem ko je anksioznost (in tudi obsesivna kompulzivna motnja) po porodu manj znania. Presenteljivo je, da v primerjavi s poporodno depresijo kar 5% več mam razvije poporodno anksioznost (11% mam), vendar se o njej redko govori. V nekaterih primerih lahko mame doživljajo obe hkrati, več o slednjem lahko preberete TUKAJ.

Simptomi, ki jih ne smemo spregledati
O poporodni anksioznosti govorimo, če se pojavljajo sledeči simptomov znotraj 12. mesecev od rojstva otroka in trajajo 2 tedna ali več. Znaki se lahko začneko pojavljati že med nosečnostjo.

  • Neprestana zaskrbljenost, da se bo zgodilo nekaj gorznega. Skrbi se navadno sučejo okoli otroka, starševstva in novega načina življenja.
  • Nemogoče se je sprostiti, neprestana napetost in občutek, da je potrebno ves čas nekaj početi.
  • Vsiljive misli, katere lahko varjirajo od „sem slaba mama“ do „želim škodovati svojemu otroku.“
  • Telesni simptomi vključujejo stiskanje v trebuhu, glavobol, tresenje, slabost, panične napade.
  • Težave z apetitom in spanjem.
  • Občutek, da je nekaj narobe z nami.

Pomoč je potrebna
V kulturi, kjer je materinstvo predstavljeno kot največje zadovoljstvo ženske, je težko spregovoriti in poiskati pomoč, če doživljaš poporodno anksioznost (ali depresijo ali obsesivno kompulzivno motnjo). Žal ne morem trditi, da nekdo odzunaj ne bo sodil našega starševstva, medtem ko se mi borimo s poporodno anksioznostjo. Pozitivna stran je, da nismo sami. Bolj ko govorimo o tegobah starševstva, bolj realno sliko družba dobijo o njem.

Pomembno je, da se pomoč poišče čim prej, tudi pri blagih simptomih. Nezdravljena poporodna anksioznost lahko vplivajo na željo po povezovanju z otrokom. Veliko mamam je v pomoč pogovor s strokovnjakom, kjer lahko brez obsojanja govorijo o svojih občutkih ter dobijo predloge, kako ravnati z anksioznostjo in vsiljivimi mislimi. V skrajnih primerih, je kljub dojenju, možna tudi uporaba zdravil. Zdravila se določijo na podlagi vsakega posameznega primera. V slednjem primeru se je najbolje obrniti na psihiatra.

Lahko preprečim anksioznost?
Informiranost o poporodni anksioznosti, lahko prepreči globoko obliko te motnje, saj se lahko obrne na pomoč v začetnih fazah poporodne anksioznosti. Rizična faktorja za razvoj poporodne anksioznosti sta (poporodna) anksioznost v družini in zgodovina anksiozne motnje pri posamezniku. Kljub rizičnim faktorjem, lahko doleti vsakogar, neglede na pretekle izkušnje z anksioznostjo.
Prav tako je vzrok za razvoj motenj razpoloženj moč iskati v drastičnih hormonskih spremembah, ki se dogajajo v našem telesu med nosečnostjo in po njej. To je ranljivi čas za razvoj motenj kot sta depresija in anksioznost.

Preberi si osebni zgodbi TUKAJ in TUKAJ.

Nisi sama! Čustven video mam s poporodno anksioznostjo: 

VRSTE ANKSIOZNE MOTNJE

V članku na kratko predstavim različne vrste anksiozne motnje. Lahko se najdemo v več kot eni izmed njih. Zdravljenje anksioznosti je pomembno in učinkovito. Odlašanje z obiskom strokovnjaka stanje poglobi in poslabša.

Vrste anksioznosti Opis
Panična motnja (VEČ) Panični napad je kot preplavajoč občutek groze. Normalno doseže svoj vrh v 10 minutah in nato počasi pojenja. Nekateri simptomi napada nas lahko spremljajo še dolgo po njem. Pojavi se v stresnih trenutkih ali pa se ne navezuje na nobeno določeno situacijo. Ljudje imajo lahko samo en panični napad. V tem primeru ne govorimo o panični motnji.
Simptomi: hitro bitje srca, potenje, šibkost, omedlevica, vrtoglavica, vročina, mrzlina, tresenje, krči, slabost, bolečine v prsih, dušenje, izventelesnost, strah pred ponovnim napadom, strah, da umiramo, strah, da se nam bo zmešalo.
Tovrsti napadi nas lahko zelo omejijo, če jih ne zdravimo se lahko razivjejo v agorofobijo.
Agorofobija Eden izmed treh ljudi s panično motnjo razvije agorofobijo. Ta nastane zaradi ponavljajočih se paničnih napadov. Posameznik se zaradi straha pred ponovitvijo paničnega napada začne izogibati določenih krajev in situacij.
Agorofobijo interpretirajo na dva načina, in sicer kot strah pred neznanimi kraji in odhodom iz hiše ter kot izogibanje situacijam, kjer ni takojšne možnosti za pobeg.
Generalizirana anksiozna motnja (GAM) Ko se posameznik več kot 6 mesecev pretirano obremenjuje z vsakdanjimi problemi (zdravje, denar, družina, služba) govorimo o GAM. Pri zaskrbljenosti s samo enim področjem, še ne moremo govoriti o GAM.
Spremljevalni fizični simptomi: utrujenost, glavobol, napetost in bolečine v mišicah, težave pri požiranju, tresenje, trzanje, razdražljivost, potenje, slabost, vrtoglavica, pogosto uriniranje, zadihanost, vročica, težave s koncentracijo, nespečnost.
Specifična fobija Močen strah pred nečem, kar predstavlja zelo malo ali nobene nevarnosti (zaprti prostori, višina, dvigalo, letalo, tunel, avtocesta, psi, kri itd.). Čeprav se ljudje zavedajo, da je njihov strah pretiran, jim misel ali izpostavljanje tej situaciji povzroči panični napad ali anksiopznost.
Separacijska anksioznost (SA) SA je normal faza odraščanja, ki se pojavi pri 7 mesecih, doseže vrh med 10-18 meseci in počasi pojenja do otrokovega 3. leta. V tem obdobju se srečamo s težavami pri spanju otroka in ob separaciji (jokanje, anksioznost, oklepanje). Če starši v tem obdobju na strah odreagirajo pozitivno in otroka naučijo, kako se z njim soočiti, anksioznost preraste. V nasprotnem primeru vztraja v odraslosti. Kar 7% odraslih ima SA. V primerjavi z zdravili se je psihoterapija izkazala za boljšo metodo zdravljenja.
Za diagnozo SA potrebujemo vsaj 3 sledeče simptome: močan stres ob ločitvi od doma ali pomembne osebe; strah pred izgubo pomembne osebe (zaradi bolezni, nesreče); nezapuščanje doma zaradi straha pred ločitvijo; ne želite biti sami ali brez pomembne osebe; nočne more z vsebinami separacije; težave s spanjem, če pomembna oseba ni prisotna.
Socialna anksioznost=socialna fobija (SF) SF je močen strah v eni ali več socialnih situacij. Zaskrbljenost kako bo/je bilo v tej situaciji lahko traja dneve, tudi tedne, pred in po dogodku. Pojavlja se strah pred osramotitvijo in/ali ocenjevanjem drugih. Posledično, se umaknejo iz socialnih situacij. Pogosto si pomagajo s samozdravljenjem (droge, alkohol, hrana). 66% ima poleg socialne fobije tudi drugo mentalno motnjo, najpogosteje anksioznost ali depresijo.
Spremeljevalni fizični simptomi: zardevanje, potenje, tresenje, hitro bitje srca, slabost, driska, panični napad, jeclanje.

ŽIVLJENJE V TUJINI

Pojem »življenje v tujini« je pogosto izrečen z idealiziranim prizvokom. Izkušnja v tujini, pa naj bo to študentska izmenjava, delo ali selitev k partnerju, avtomatsko pomeni pozitivno izkušnjo. Vendar pogosto temu ni tako. Številne spremembe, ki so sprva vznemirljive in dobrodošle, postanejo obremenjajoče. Naš podporni sistem, ki nam je v domačem okolju samoumeven, je daleč stran. Pomanjkanje socialne mreže, še posebej na začetku, lahko poglobli neprijetne občutke. Prilagoditev na novo okolje spremlja kulturni šok.

Faze kulturnega šoka
1. Medeni tedni: idealizacija novega kraja, vse je popolno in super. Življenje je prečudovito, ljudje so boljši kot drugje.
2. Faza pogajanja (navadno od 3-6 mesecev): razlike med staro in novo kulturo postanejo očitne. Navdušenje se lahko sprevrže v nelagodnje, frustracijo in jezo na birokratski sistem, neprijazne ljudi itd.
3. Ponovna prilagoditev (navadno med 6-12 meseci): Privadimo se na novo okolje, ustvarimo si realistična pričakovanja in rutino.
4. Adaptacija: vključitev v okolje, kar ne pomeni, zamenjava ene kulture z drugo, ampak prepletanje obeh (=bikulturna faza).

Čustveno nelagodje
Po mennju nekaterih psihologov lahko stres pri spremembi okolja povzroči ali poglobi psihološke težave. Pomembno je, da si poiščemo ustrezno pomoč. Vendar psihoterapija v tuji državi ne prinaša vedno pozitivne izkušnje. Jezikovne ovire in druga kultura, lahko pričarajo občutek nerazumljenosti in še poglobijo občutek izolacije.

Osebna izkušnja blogerke, slikovito pričara občutek čustvene stiske v kateri se lahko znajdemo:
“Pred nekaj meseci sem se službeno preselila v popolnoma novo kulturo. Na začetku so stvari šle presenetljivo v redu. Spoznala sem veliko novih ljudi in si hitro ustvarila prijateljstva. (*faza medenih tednov). Zadnje tedne pa me je dohitev kulturni šok. Neprestano sem v stanju panike, ki se slabša. Del mene si zelo zbežati iz tega kraja, ampak razumsko vem, da želim zbežati od stvari v sebi. Vem, da bodo te občutki minili, vendar je ta trenutek življenje neznosno.“

Poleg anksioznosti, se lahko pojavi paleta občutkov, od žalosti, obupa, pomanjkanja motivacije, nejevolje, jeze, izgube samozavesti, občutek izolacije, zaskrbljenost itd.

Posebno poglavje si zasluži vpliv menjave okolja na partnerski odnos, vendar naj na tem mestu na kratko povzamem: selitev prinese spremembo tudi v partnerskem odnosu, neglede na to ali partner ostane doma ali odide z nami. Ni malo primerov, še posebej med mladimi, da se skupaj preselijo v tujino in prvič zaživijo pod isto streho, kar lahko prinese dodatne izzive.

Ljudje se drugače odzivamo na kulturni šok, večje nezadovoljstvo enega izmed partnerjev, v odnos prinese napetosti, lahko ustvari nerazumevanje do drugega in občutke krivde na obeh straneh. Ni malo primerov, kjer se je drugi partner preseliv v tujino za drugega. Ostaja doma, saj nima drugih obveznosti kot so šolanje, služba. To povzroči še večji občutek izoliranosti, neprijetne občutke od finančni in socialni odvisnosti od partnerja.

Pripravi se na kulturni šok
S kulturnim šokom se lažje spoprimemo, če se ga zavedamo, si damo dovolj časa zanj in se nanj tudi pripravimo. Prebiranje literature, srečanja z ljudmi, ki so že bili v tem kraju pripomorejo k spoznavanju nove kulture. Ko smo enkrat v novem kraju, se skušajmo udeležit različnih srečanj (telovadba, dogodki), kjer imamo priložnost spoznati ljudi.

V moji praksi ponujam Skype terapijo za Slovence v tujini, prav tako dobrodošli vsi Slovenci, ki živijo v Nemčiji (Berlin), da se vključijo v psihoterapevtsko svetovanje v živo. Več o tem na: SKYPE TERAPIJA.
Sama imam izkušnje kratkoročnega in dolgoročnega bivanja v tujini, tako da lahko tudi na tem področju nudim dobri podporni sistem ljudem v stiski.