ŽIVLJENJE V TUJINI

Pojem »življenje v tujini« je pogosto izrečen z idealiziranim prizvokom. Izkušnja v tujini, pa naj bo to študentska izmenjava, delo ali selitev k partnerju, avtomatsko pomeni pozitivno izkušnjo. Vendar pogosto temu ni tako. Številne spremembe, ki so sprva vznemirljive in dobrodošle, postanejo obremenjajoče. Naš podporni sistem, ki nam je v domačem okolju samoumeven, je daleč stran. Pomanjkanje socialne mreže, še posebej na začetku, lahko poglobli neprijetne občutke. Prilagoditev na novo okolje spremlja kulturni šok.

Faze kulturnega šoka
1. Medeni tedni: idealizacija novega kraja, vse je popolno in super. Življenje je prečudovito, ljudje so boljši kot drugje.
2. Faza pogajanja (navadno od 3-6 mesecev): razlike med staro in novo kulturo postanejo očitne. Navdušenje se lahko sprevrže v nelagodnje, frustracijo in jezo na birokratski sistem, neprijazne ljudi itd.
3. Ponovna prilagoditev (navadno med 6-12 meseci): Privadimo se na novo okolje, ustvarimo si realistična pričakovanja in rutino.
4. Adaptacija: vključitev v okolje, kar ne pomeni, zamenjava ene kulture z drugo, ampak prepletanje obeh (=bikulturna faza).

Čustveno nelagodje
Po mennju nekaterih psihologov lahko stres pri spremembi okolja povzroči ali poglobi psihološke težave. Pomembno je, da si poiščemo ustrezno pomoč. Vendar psihoterapija v tuji državi ne prinaša vedno pozitivne izkušnje. Jezikovne ovire in druga kultura, lahko pričarajo občutek nerazumljenosti in še poglobijo občutek izolacije.

Osebna izkušnja blogerke, slikovito pričara občutek čustvene stiske v kateri se lahko znajdemo:
“Pred nekaj meseci sem se službeno preselila v popolnoma novo kulturo. Na začetku so stvari šle presenetljivo v redu. Spoznala sem veliko novih ljudi in si hitro ustvarila prijateljstva. (*faza medenih tednov). Zadnje tedne pa me je dohitev kulturni šok. Neprestano sem v stanju panike, ki se slabša. Del mene si zelo zbežati iz tega kraja, ampak razumsko vem, da želim zbežati od stvari v sebi. Vem, da bodo te občutki minili, vendar je ta trenutek življenje neznosno.“

Poleg anksioznosti, se lahko pojavi paleta občutkov, od žalosti, obupa, pomanjkanja motivacije, nejevolje, jeze, izgube samozavesti, občutek izolacije, zaskrbljenost itd.

Posebno poglavje si zasluži vpliv menjave okolja na partnerski odnos, vendar naj na tem mestu na kratko povzamem: selitev prinese spremembo tudi v partnerskem odnosu, neglede na to ali partner ostane doma ali odide z nami. Ni malo primerov, še posebej med mladimi, da se skupaj preselijo v tujino in prvič zaživijo pod isto streho, kar lahko prinese dodatne izzive.

Ljudje se drugače odzivamo na kulturni šok, večje nezadovoljstvo enega izmed partnerjev, v odnos prinese napetosti, lahko ustvari nerazumevanje do drugega in občutke krivde na obeh straneh. Ni malo primerov, kjer se je drugi partner preseliv v tujino za drugega. Ostaja doma, saj nima drugih obveznosti kot so šolanje, služba. To povzroči še večji občutek izoliranosti, neprijetne občutke od finančni in socialni odvisnosti od partnerja.

Pripravi se na kulturni šok
S kulturnim šokom se lažje spoprimemo, če se ga zavedamo, si damo dovolj časa zanj in se nanj tudi pripravimo. Prebiranje literature, srečanja z ljudmi, ki so že bili v tem kraju pripomorejo k spoznavanju nove kulture. Ko smo enkrat v novem kraju, se skušajmo udeležit različnih srečanj (telovadba, dogodki), kjer imamo priložnost spoznati ljudi.

V moji praksi ponujam Skype terapijo za Slovence v tujini, prav tako dobrodošli vsi Slovenci, ki živijo v Nemčiji (Berlin), da se vključijo v psihoterapevtsko svetovanje v živo. Več o tem na: SKYPE TERAPIJA.
Sama imam izkušnje kratkoročnega in dolgoročnega bivanja v tujini, tako da lahko tudi na tem področju nudim dobri podporni sistem ljudem v stiski.

Comments are closed.