Intervju: Čustveno zavedanje je pomemben del čustvene inteligence
Čustva imajo pomembno vlogo v našem življenju, a tako radi bežimo od njih, še posebej od tistih, ki jih težko sprejemamo, pa naj si bodo to strah, jeza, žalost in tako naprej. Razlogi, zakaj je temu tako, so lahko različni, a treba je vedeti, da so čustva naš notranji kompas in če jim prisluhnemo, ne bomo šibkejši, ampak močnejši. "Zame so čustva poleg razuma in našega telesa tretja veja informacij o nas in svetu. Seveda v življenju delamo drugačne odločitve, če nam manjka…
Intervju: Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec ima pomembno vlogo v našem telesu, saj gre za enega najkompleksnejših živcev, ki ima izjemno velik vpliv na nas, pa naj si bo to fizično, čustveno ali mentalno. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko Evo Štajner. Več si lahko preberete v intervjuju na sledeči povezavi:…
Intervju: Histerična navezanost je skoraj nekontrolirano spolno poželenje
V romantičnem odnosu lahko doživimo prevaro, zaradi katere se naš notranji in zunanji svet obrne na glavo. Prevara se v terapevtskih vodah šteje za travmo, hkrati pa v nas lahko sproži tudi nepričakovane odzive. Ste že slišali za histerično navezanost? Več si lahko preberete v intervjuju na sledeči povezavi:…
KNJIGE O ŽALOVANJU IN SMRTI
S tabo želim deliti knjige o žalovanju in smrti, ki so se znašle na moji nočni omarici, ko sem nenadno izgubila ljubo osebo. Branje lahko lajša našo psihološko stisko ob izgubi. Predlagane knjige ne odsevajo mojega osebnega mnenja. Prebrala sem vse, kar mi je prišlo pod roko, vse, samo da si malo olajšam stisko. Z nekaterimi knjigami sem se bolj povezala, spet druge so mi bile zanimive, tretje praktične. Želim ji deliti s tabo. Upam, da najdeš nekaj zase. Zapisala sem slovenske…
PSIHOLOŠKA CENA ODRAŠČANJA V PREMOŽNEJŠI DRUŽINI
V tem članku bom pisala kako vzgoja v premožni družini vpliva na naše psihološko zdravje. Razsikave namreč potrjujejo, da otroci iz premožnejših družin (letni dohodek nad 100,000 funtov), v primerjavi z vrstniki pogosteje trpijo za anksioznostjo, depresijo in psihosomatskimi simptomi. Prav tako so otroci iz družin, kjer je bilo bogastvo prisotno v večih generacijah, bolj nagnjeni k kriminalnemu vedenju, motnjam hranjenja in odvisnosti, Pomembno je poudariti, da ni premoženje, kot…
2.DEL: POSLEDICE NARCISTIČNEGA STARŠEVSTVA PRI ODRASLEM OTROKU
Odraščanje v dobrih ali slabih družinskih razmerah vpliva na razvoj naše osebnosti, na naš pogled na svet in nase. Na žalost odraščanje v narcistični družini ne ustvari dobrih pogojev za otroka. Najverjetneje se globoko v sebi počutiš manjvrednega, kar vpliva na vse aspekte tvojega življenja. V tem članku bom pisala o težavah, s katerimi se srečuje odrasli “otrok”, ki je odraščal z narcističnim staršem. Bolečina otroštva Zelo težko se je sprijazniti s tem, da…
1.DEL: VZGOJA V NARCISTIČNI DRUŽINI
Narcisizem lahko postavimo v spekter, ki prehaja od zdravega do patološkega narcizma. Oseba z Narcistično osebnostno motnjo (NPD) s seboj nosi veliko bolečino iz otroštva, s katero se ne more soočiti. Pretvarjajo se, da ta bolečina ne obstaja ali pa si jo lajšajo tako, da se znašajo nad drugimi. Narcisizem ne potrebuje biti skrajen, pogosto se skriva za masko “delam kar je najboljše za mojega otroka”. Narcisizem se nadaljuje preko generacij. Kar pomeni, da otroci narcisa sami…
DEL ŠTIRI: ODNOS MED BORDERLINE MAMO IN OTROKOM PO POSAMEZNIH OBDOBJIH RAZVOJA
Dojenčki Raziskave so pokazale, da je Borderline mama neuglašena s svojim dojenčkom. Pogosteje (v primerjavi z neborderline mamami) je brez občutka, močno vdira v otrokov osebni proctor in se manjkrat odzove pozitivno na dojenčka. Mame z BDP se redkeje nasmejijo svojemu dojenčku, redkeje se ga dotikajo in ga oponašajo ter se z njim manj igrajo. Pogosto imajo težave pri prepoznavanju otrokovih čustev in se na njih primerno odzvati. Ta neuglašenost mame z dojenčkom v tako ključnem…
DEL DVA: ŠKODA ZARADI ODRAŠČANJA V BORDERLINE DRUŽINI
V naslovu tega članka sem uporabila besedo „škoda“-zelo močna izbira besede. Vendar v moji praksi odrasli-otroci, ki so odraščali z Borderline staršom, občutijo ravno to-počutijo se oškodovane. V tem članku bomo šli v večje globine, ki jih imam v mislih s to besedo. Kakšen je njihov notranji svet? Za začetek naj omenim, da se pogosto srečujejo z anksioznostjo, nizko samopodobo, s težavami v intimnih odnosih in skrivajo svojo ranljivost. Branje misli Otroci Borderline starša…
DEL TRI: VRSTE BORDERLINE STARŠEVSTVA
Mnenja strokovnjakov, ali lahko BDP osebnostno motnjo razdelimo na posamezne podtipe, so deljena. Posledično je raziskovanje tega področja prineslo različne delitve BDP tako v strokovni kot poljudni literaturi. V tem članku bomo pogledali delitev tako po strokovni kot poljudni literaturi. Delitev služi kot smernica, oseba z BDP-jem lahko spada pod več podtipov te osebnostne motnje. Poljudna literatura Dr. Christine Lawson v knjigi, Understanding the Borderline Mother, loči med 4. podtipi…
PRVI DEL: MOJ STARŠ IMA BORDERLINE OSEBNOSTNO MOTNJO
"V tej seriji člankov ne bom pisala o Borderline osebnostni motnji (BDP), ampak o otrocih, ki so živeli s staršem, ki jo ima. Do sedaj je veljalo, da več žensk trpi za BDP kot moških. Zato v tem članku pišem o Borderline mamah, vendar so novejše raziskave pokazale, da je mnogo moških bilo napačno diagnosticiranih. Sedaj verjamejo, da je procent med moškimi in ženskami z BDP približno enak. Torej, čeprav pišem o mamah, očetje niso izvzeti. Večina ljudi sploh ne bi mogla…
NOSEČNOST IN POPORODNO OBDOBJE LAHKO VZBUDI POZABLJENO TRAVMO
Nosečnost je čas, ko gremo skozi velike spremembe. Večino teh sprememb je izven naše kontrole. Raste nam nosečniški trebušček in prsi, raven hormonov se spreminja. Tako se naše telo pripravlja na rojstvo. Vse te spremembe v nosečnosti lahko v nas zbudijo telesni spomin. Preko telesa se lahko prebudijo naši spomini iz preteklosti, s katerimi se še nismo soočili ali pa se sploh nismo zavedali, da jih imamo. Zgodnji spomini so pogosto zamegljeni in radi pridejo k nam preko telesnega…
KAKO ZAUPATI V SVOJE TELO PO (PSIHIČNI) BOLEZNI?
V tem članku želim pisati o izkušnji, ki sem jo pridobila preko svoje osebne zgodbe in zgodbe svojih klientov. Pisala bom o izgubi zaupanja v svoje telo. Opazila sem, da se to lahko zgodi v dveh primerih. Prvi primer je izguba zaupanja zaradi psihološke motje. V mislih imam panični napad, katerega prvi simptom se pokaže preko našega telesa. Nenadoma mislimo, da bomo umrli. Vsak posameznik, ki trpi za anksioznostjo, je bil na neki točki prepričan, da je nekaj zelo narobe z njegovim…
KAKO OTROK VPLIVA NA PARTNERSKI ODNOS in KAKO PARTNERSKI ODNOS VPLIVA NA OTROKA
Kako prihod otroka vpliva na partnerski odnos Prihod otroka v družino močno spremeni odnos med partnerjema, seveda pa sama kvaliteta odnosa med partnerjema prav tako vpliva na otrokov razvoj. Raziskave kažejo, da je sreča med zakoncema v povprečju manjša v obdobju, ko otroci živijo doma. Mnenja raziskovalcev se razlikujejo v tem, kaj se zgodi, ko otroci odidejo od doma. Nekateri menijo, da se sreča povrne na stopnjo pred prihodom otroka, drugi, da se ta nivo sreče ne doseže nikoli…
POSTAVLJANJE CILJEV
V svoji praksi pogosto opažam, da oseba želi doseči preveč prehitro. Od sebe pričakuje, da bo že v naslednjih dneh osvojila nove vzorce, o katerih se pogovarjava na terapiji. Zato želim v naslednjem članku, preko praktičnega primera, predstaviti kaj pomeni realistično postavljanje ciljev. Postavljanje ciljev je enostavna metoda, ki se jo lahko posluži vsak posameznik za dosego svojih življenjskih ciljev. Čeprav se na začetku zdi, da imaš več dela s samo postavitvijo kot s samim…
KONFLIKT V PARTNERSKEM ODNOSU
Navadno se v prijateljskih odnosih trudimo obvladovati svoja čustva in občutja, medtem ko večkrat ta nepremišljeno izražamo do zakonca ali družinskih članov. Kljub temu da je konflikt med partnerjema včasih ventil za sproščanje napetosti, je pomembno, da se naučimo obvladovati in bolj primerno izražati svoje občutke, če želimo blagodejno vplivati na odnos s partnerjem. Drobne navade, ki pri prijateljih nepovzročajo nesporazumov, lahko med zakoncema postanejo povod konfliktov…
STILI NAVEZANOSTI V ODRASLOSTI
Navezanost ni proces, značilen samo za otroštvo, vendar poteka vse življenje, ne glede na starost. Nekateri raziskovalci so kategorije navezanosti v otroštvu prevedli v identične kategorije navezanosti v odraslosti na temelju romantič ne ljubezni med partnerjema. Značilnosti stila navezanosti se lahko spremenijo ob večjih življenjskih dogodkih družine, partnerskih ali terapevtskih odnosih. Drugače pa se z razvojem sicer spreminjajo, toda temelji ostajajo enaki (Žvelc in Žvelc…
NARCIZEM
Doživljanje sebe kot centra sveta v katerem je nemogoče, da dojenčkove potrebe ne bi bile zadovoljene, je zanj normalno in potrebno. Postopoma začne dojenček pridobivati izkušnje, da ne more biti vse po njegovo, da so v svetu tudi omejitve, ki prinesejo majhna razočaranja. Po Kohutu tako človeški razvoj poteka od arhaičnega do zdravega narcisizma, ki zreli osebi omogoča, da sprejme izzive in lastno kreativnost. (Praper 1996) Kadar so razočaranja v otroštvu prevelika ni prostora za…
LJUBOSUMJE
"Kje si bila, rekla si, da prideš pred pol ure. Zakaj si se pa tako lepo oblekla, če si šla samo do trgovine? Kaj mi prekrivaš?" Ali te ima res rajši, če je ljubosumen? Kaj je ljubosumje? Ljubosumje je čustvo, ki se odraža v negativnih mislih in občutkih. Ti temeljijo na nesigurnosti in strahu pred izgubo ljubezni osebe, ki nam je pomembna. Ljubosumje je sestavljeno čustvo in pogosto sestoji iz jeze, žalosti in gnusa. Čustvi ljubosumja in zavisti pogosto zamenjujemo. Zavist se…
LJUBEZEN NI ZALJUBLJENOST
LJUBEZEN: igra, zanke, slast in strup, Omama, sreča, vera in obup, Zdaj noč, zdaj sonca luč, zdaj led, zdaj kres- si trnek pekla ali dar nebes? (Aljoz Gradnik) Izbira partnerja Vse se začne, ko se zaljubimo v nekoga, ki nam je všeč. V trebuhu začutimo metuljčke in šibijo se nam kolena. Vendar izbira partnerja ni tako naključna kot se to zdi na prvi pogled. Pomembno vlogo igra privlačnost. Povedano drugače, če želimo z nekom vstopiti v odnos, mora biti odnos s to izbrano…
KAKO SE POGOVARJATI O SPOLNOSTI
Veliko je napisanega o spolnosti in o temah povezanih z njo: "Kako ohraniti strast, kako se soočit z bolečino varanja, kolikokrat na teden je priporočljivo imeti spolni odnos, ipd." Mediji so polni tovrstnih sporočil, medtem ko se prijateljski, partnerski ali starševki pogovori le redko kdaj dotaknejo odkritega pogovora o spolnosti. V tem članku ne bom pisala, kaj je priporočljivo v spolnosti, ampak o tem, kako v partnerskem odnosu komunicirat o naših potrebah, željah in pričakovanjih…
DOTIK
Dotik je nepogrešljiv del v razvoju človeka. V razmislek o pomembnosti dotika nas nagovarja tudi primer v romunski sirotišnici, kjer je bilo poskrbljeno za vse otrokove fizične potrebe, vendar med njimi in skrbniki ni bilo fizičnega kontakta. Rezlutat pomanjkanja fizičnega dotika je bila smrt mnogih izmed osorotelih otrok. Ne samo človek, tudi žival ga potrebuje Harlow znani poskus z opičji mladiči je dokaz pomembnosti dotika in telesne bližine za nadaljnji razvoj. Harlow je…
ČUSTVENO IZSILJEVANJE
Psihološko ali čustveno nasilje vključuje verbalno nasilje ('ti si kreten'), avtoritativno obnašanje ('poskušaš partnerju preprečiti, da se dobiva s prijatelji') in ljubosumje ('partner te obtoži intimnega razmerja z ostalimi ljudmi). Čustveno nasilje poškoduje otrokovo integriteto. Izsiljevalec skuša kontrolirati žrtev preko ustrahovanja, poniževanja, vzbujanja občutkov krivde, omejevanja, kritiziranja itd. Čustveno nasilje lahko srečamo tako v družini kot partnerskih odnosih…
ZRELI ZAKON
Tipi zakona in zakonske vloge V literaturi je veliko napisanega o zakonu med dvema partnerjema, toda današnja statistika priča o manjšanju pomena zakonske vloge pri nas. Danes je vse pogostejši dolgotrajni odnos med partnerjema, ki ni sklenjen z zakonom. Po mojem mnenju lahko v literaturi, ki raziskuje značilnosti in odnosnosti v zakonu, vidimo značilnosti in vzporednice v dolgotrajnem partnerskem odnosu, ki je značilen v sodobni družbi. Zato nimam v nadaljevanju v mislih samo odnosa…
VPLIV MEDIJEV NA SAMOPODOBO
Lepota je v današnji kulturi pomembna, če ne že najpomembnejša vrednota. K postavljanju vitkosti na vrh piramide vrednot pa veliko prispevajo mediji, ki nas nenehno nagovarjajo, kakšnemu idealu naj sledimo. Kaj si mislim o sebi? Preden se osredotočim na vpliv medijev na samopodobo, si poglejmo, kaj razumemo pod tem pojmom. Samopodoba je povezana s posameznikovim doživljanjem in vrednotenjem samega sebe. Na to vpliva več dejavnikov – izkušnje s samim seboj in drugimi: ali same…
TEORIJA NAVEZANOSTI
Odnos med skrbnikom in otrokom Za ustvarjanje čustvenega odnosa med materjo in otrokom ni dovolj, da mati otroku zadovoljuje le osnovne biološke potrebe, ampak je med njima potrebna širša interakcija. Ustrezna simbioza omogoča razvoj zdrave navezanosti v odnosu (Cugmas 1998). ''Navezanost je močna čustvena vez, ki jo občutimo do določenih oseb v našem življenju.'' (Berk v Cugmas 1998, 13) Drugače rečeno navezanost pomeni ''trajajoč intimen emocionalni odnos''(Praper v Cugmas 1998,…
STARŠEVSTVO
Materinstvo Materinstvo je temeljna naloga, ki jo je patriarhalna družba odredila ženski in se zdi kot 'prirojena' vloga sleherne ženske. Zato je razumljivo, da so se matere vedno več ukvarjale z otroki kot očetje in do njih kazale več čustvenosti. Tako se je izoblikoval predsodek, da je starševska ljubezen bolj ženska kot moška lastnost. S tem postane razumljivo prepričanje, da je potrebno vzgojo prepustiti ženskam, ker imajo za to baje več občutka in razumevanja. Tega predsodka…
NESPEČNOST
Vsak izmed nas se lahko spomni neprespanih noči, ko so nas pestile različne težave ali pa smo bili vznemirjeni zaradi pozitivne spremembe, ki nas čaka. Tovrstni dogodki, so bili prehodni in prav tako kot so minili, je z njimi minila tudi nespečnost. Problem nastane, ko se noč za nočjo premetavamo po postelji. O spanju Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje osrednjega živčevja. V preteklosti so odšli spat ob sončnem zahodu in ustali z sončnim vzhodom. Spanec je tako…
ORTOREKSIJA
Naš odnos do hrane Hrana je pomembni element v človekovem življenju. Ne pomeni samo energije za preživetje, ampak je nepogrešljiva pri družabnih dogodkih in je ena izmed prvih stvari, ki smo jih okusili kot novorojenček. Hrana nas spremlja vse življenje in prav v teh zgodnjih fazah se začne oblikovati naš odnos do hrane. Za tančico motenj hranjenja Ko govorimo o motnjah hranjenja, mislimo na anoreksijo, bulimijo in prenajedanje. Pomembno se je zavedati, da so razlogi zanje zelo…
NEPREPOZNAVANJE ČUSTEV ALI ALEKSITIMIJA
Če za trenutek pogledamo skozi grške naočnike besedo "aleksitimija", v njej lahko odkrijemo sledečo sestavljanko: 'a' pomeni pomanjkanje, 'leksi' pomeni beseda ter 'timija' pomeni čustva. Kar pomeni nezmožnost verbalizirati ali prepoznati čustva pri sebi ali pri drugih ljudeh. Aleksitimija ni diagnoza ali psihična motnja. Povezujemo jo z več boleznimi kot na primer avtizem, depresija, motnje hranjenja, psihosomatske bolezni, post traumatsko stresno motnjo itd. Za primer si lahko…
STRAH PRED NEZNANIM
Vsakemu se je že zgodilo, da si je nadvse želel poskusit nekaj novega. V mislih se je poigraval z idejo kako vznemirljivo in lepo mu bo, ko bo uresničili svojo željo. Toda nenadoma pride do preobrata. Ponudi se možnost, da željo uresničimo in kar naenkrat pozabimo na vse prednosti in vidimo le neprijetne vidike naše želje. »Potegnemo se nazaj«, še nekaj dni pa ostaja za dogodkom grenak priokus. Kaj se dogaja? Strah pred neznanim Pretiran in stalno prisoten strah pred neznanim…
ZAVIST
Pogosto poslušamo o zavisti. Čustvo ima negativen prizvok in se v današnji družbi obravnava kot nekaj slabega, kot nekaj, česar ne smemo čutiti. Zato marsikdo, ki čuti zavist, to prekriva in tlači v sebi. Toda resnici na ljubo zavist čutimo vsi. Čeprav nam lahko pretirana zavist greni življenje, ima to čustvo svoj smoter in pomen. Zelenci naokoli Zavist je čustvo, ki zbudi občutek prikrajšanosti, ker imajo drugi nekaj, kar si mi želimo ali menimo, da je pomembno imeti. To …
ZASKRBLJENOST, 2.DEL
V prejšnem članku sem pisala o zaskrbljenosti na splošno. Ker je zaskrbljenost pogosta spremljevalka sodobnega zahodnega človeka, ki živi v stresni družbi in nosi s sabo obremenjujoče skrbi, si bomo v nadaljevanju pogledali, kako zaskrbljenost vpliva na naše telo, katera čustva se povezujejo z njo in kaj lahko naredite, da si olajšate življenje z zaskrbljenostjo. Telo in zaskrbljenost Zaskrbljeni ljudje ne živijo v sedanjosti, ampak v mislih pogosto premlevajo situacije in…
ZASKRBLJENOST, 1.DEL
Stres, obremenjenost in skrbi so postale vsakdanji del našega odraslega življenja. Pogosto stresne situacije sprejemamo same po sebi, saj iz okolice vse prevečkrat slišimo »Tako je, stisni zobe.« Kako se posameznik spopade z neugodno situacijo le redke zanima. Nekateri občutke potlačijo, drugi iščejo uteho v različnih oblikah odvisnosti, spet tretji obremenjujejo sami sebe in pretirano skrbijo. O slednjem bom pisala v pričujočem članku. Pretirana zaskrbljenost, ki se je razpasla…
POŽELENJE
Poželenje je vsem poznan občutek, ki nas prevzame in motivira, da osvojimo objekt našega poželenja. Do nekaterih stvari lahko občutimo tako močno poželenje, da nam »zamegli razum«. Pri nekaterih posameznikih lahko vodi tudi do obsesivnega vedenja. Poželenje se največkrat prebuja v kontekstu spolnosti, vendar to ni edino področje, kjer občutimo poželenje. Poželenje se prebudi tam, ko si neko stvar po-želimo. O poželenju Poželenje je hrepenenje po neki stvari, osebi ali…
SIZOIDNA OSEBNOSTNA MOTNJA
Izraz 'sizoidni' izhaja iz grške besede za 'škarje' in pomeni razrezan ali razcepljen. Za sizoidnega je intimnost in osebni stik grožnja za njegov občutek jaza. Pristen odnos za take posameznike predstavlja nevarnost. (Erskine 1999) Pri tej osebnostni motnji je le malo verjetno, da bodo poiskali terapijo, saj težko rešujejo probleme znotraj odnosa, še posebej intimnega in čustvenega odnosa. Boji se, da bo postal pretirano navezan in odvisen in s tem tvegal, da bo zlorabljen. Po svojih…
ČUJEČNOST
Ljudje smo nagnjeni k temu, da se velikokrat prepustimo avtomatičnim odzivom. Ti od nas zahtevajo najmanj napora, vendar se lahko zgodi, da se zaradi njih ne odzovemo v skladu z našimi željami in ne razumemo zakaj. Občutek, da življenje teče mimo nas, pa postaja vse močnejši. K boljšemu prepoznavanju in sprejemanju naših odzivov nam lahko pomaga čuječnost. Avtomatski pilot Ko se zjutraj peljemo v službo nam prestavljanje ročne zavore, ne da bi o tem razmišljali, pomaga, da…
ZANEMARJANJE
O zanemarjanju ne govorimo samo, ko privede do njegove skrajnosti. Zanemarjanje se lahko dogaja že v navideznih malenkostih kot je zanemarjanje svojega zdravja, saj ne gremo k zdravniku, ko bi to bilo potrebno. V pričujočem članku bomo zanemarjanje vzeli pod drobnogled. Kaj sploh je zanemarjanje? O zanemarjanju govorimo, ko bi posameznik, najpogosteje je to starš, moral zadovoljiti otrokove osnovne potrebe, vendar je pri tem neuspešen. Seveda, pa se zanemarjanje ne dogaja samo v…
SREČA
Sreča je po mojem mnenju najpogosteje uporabljena beseda pri izražanju želj, poleg denarja in zdravja. »Bodi srečna« in res, vsi si želimo in težimo k temu, da bi izkusili trenutke sreče, ki se jih radi spominjamo z nasmehom na obrazu. Večno vprašanje pa je ali se srečo sploh da zadržati? Sreča Ko smo srečni se počutimo dobro, morda celo rečemo »dobro nam je v življenju«, občutimo spekter prijetnih občutkov od zadovoljstva, pa vse do radosti. Kar osrečuje mene, ni…
DOMIŠLJIJA
Domišljija je zamišljanje novih podob, ki jih (še) nismo izkusili v našem realnem življenju. Kakšne podobe si zamišljamo v naših predstavah zavisi od našega razpoloženja. Če smo slabo razpoloženi si lahko predstavljamo, kako nas bo šef nahrulil in obratno, če se počutimo dobro si lahko predstavljamo, kako nas bo pohvalil za našo delo. SSKJ domišljijo definira kot »prosto kombiniranje misli in predstav in kot predstavo, »ki ni osnovana na resničnosti«. Domišljija je…
LAGANJE
Verjetno smo vsi kdaj lagali, mar ne? Če ne drugega smo iz vljudnosti nekoga vprašali »Kako si?«, čeprav nas odgovor v resnici ni zanimal. Njegov površinski odgovor »dobro« pa nam kaže na to, da tudi on pozna »igro lažnega zanimanja« in nam po vsej verjetnosti ni odgovoril po resnici. O lažeh Laž je neresnična trditev, ki smo si jo zavestno izmislili, saj imamo od tega neko korist. Lagati začnemo nekje med četrtim in petim letom. Motivi za laganje so najrazličnejši.…
KONFLIKT
Konflikt je povsod okoli nas. Borimo se z našimi notranjimi konflikti, rešujemo konfliktne situacije v našem okolju, oblačimo si barvna oblačila, ki se med sabo tepejo, jemo kisle kumarice z jogurtom. Zakaj se ga mnogi tako bojijo? O konfliktu Veliko ljudi si predstavlja, da je konflikt fizično nasilje, vojna, nekaj skrajno neprijetnega in destruktivnega, zato se mu je bolj izogniti. Pri konfliktu gre za to, da si dve želji med seboj nasprotujeta, torej sta med seboj konfliktni. To…
NENAVADNE FOBIJE
Strah je človeško čustvo, ki nam sporoča, da nas nekaj ali nekdo ogroža. V nevarnih situacijah nas tako lahko zaščiti, saj se velikokrat lahko umaknemo iz ogrožajoče situacije. Fobije so »strahovi«, ki se pojavljajo ko grožnja na situacijo, ki v realnosti ni (pretirano) ogrožajoča. Čeprav lahko fobijo pred kačami in višino lažje razumemo, mogoče tudi zato, ker si jo delimo z mnogimi, pa obstajajo prav nenavadne fobije, o čemer piše pričujoč članek. Kaj je…
TABU
Malokrat se govori in piše o temah, ki so družbeno prepovedane in veljajo za tabuje. Čeprav bi marsikdo želel odprto govoriti o določenih temah, jih strah pred izstopanjem iz družbe in zavračanjem le-te, ohromi. Tabuji so trdovratni in zakoreninjeni v naši kulturi in moralnih načelih. Gre za nekaj prepovedanega, ki se lahko dotika ljudi, prostorov ali predmetov. Trdovratni tabuji v naši kulturi Umiranje Ljudje o smrti začnemo razmišljati, ko umirajo naši bližnji ali pa smo…
GNUS
Gnus smo izkusili že vsi, prav redko pa se o njem sprašujemo. Če smo žalostni ali jezni, se v mislih sprašujemo in v pogovorih analiziramo zakaj smo žalostni, kaj nam je sprožilo jezo? Pri gnusu se samo odmaknemo iz situacije, ne da bi sami razumeli, kaj je v nas sprožilo močno željo po odmiku. Prav na to vprašanje skušam odgovoriti v pričujočem članku, ki je sestavljen iz treh delov. Gnus je namreč čustvo, kjer je, kljub temu, da se o njem redko vprašamo, možno povedati…
PRIVLAČNOST
Odnosi so pomemben element človekovega življenja. V njih spoznavamo samega sebe, doživljamo najlepše in najgloblje trenutke našega življenja, prav tako pa se v njih rojevajo bolečine, izkušnje in smeh. Ključ, kako se odnos sploh začne, se skriva v privlačnosti. Privlačnost je začetek vsakega odnosa, ki lahko preraste v mnogo več. Biti privlačen in mlad sta besedi, ki si nista tuji, kako pa je s privlačnostjo v starosti? O privlačnosti Ko nas neka oseba privlači, čutimo da…
UŽITEK
Vsi težimo k užitku. Marsikatero dejanje je v našem življenju pogojeno z njim. Kupimo si nove kopalke, ker nas vleče predstava kako bomo pritegnili pogled in občudovanje, v katerem bomo uživali. Zgradimo si vikend, kamor se bomo umaknili iz vsakdanjega direndaja in bomo z družino ter prijatelji na njem uživali. K čemu sploh težimo, kaj sploh je to užitek? O užitku Užitek tako ljudje kot živali doživljamo kot nekaj prijetnega, pozitivnega, nekaj k čemur je vredno vedno znova…
STRAH PRED NEUSPEHOM
S strahom pred neuspehom se sooča mnogo ljudi. Strah nas ohromi in s tem preprečuje, da bi življenje in potenciale, ki jih imamo, vzeli v svoje roke in uspeli. Povezuje se s strahom pred kritiziranjem in/ali zavrnitvijo. Kritično mišljenje ponotranjimo in vprašanje, le kdo sem jaz, da bi se lotil nečesa tako pomembnega, odmeva v nas. Odgovor je vse prevečkrat: »Nihče!« Problem se pojavi, ko strah pred neuspehom prevladuje. Ker si zaradi strahu ne dovolimo pasti, se zatečemo v…
PRVA STVAR PO PORODU JE SKRB ZASE
Po porodu se pozornost iz mame preusmeri na otroka. Tudi večina mam se 100% posveti samo otroku in pozabi nase. Kdo pa skrbi zate? Zelo je pomembno, da si še dolgo po porodu sama sebi številka ena in poskrbiš za svoje dobro počutje. Med drugim, skrbna poporodna nega pomaga pri preprečevanje poporodne depresije, anksioznosti in obsesivne motnje. Pomaga tudi, da se telo opomore od nosečnosti. Kolikokrat sem slišala od svojega podpornega sistema, da po nosečnosti ni dovoljeno darovati…
TEŽKA NOSEČNOST
Članek je namenjen bodočim mamam, ki preživljajo težavno nosečniško obdobje. Želim pisati o temi, ki mi je blizu. Ne poznam tvoje izkušnje nosečnosti, vendar lahko delim svojo. V mojem primeru je večina ljudi v okolici dovoljevala samo eno: Nosečnost je najsrečnejše obdobje v tvojem življenju, sprosti se in uživaj. Vsakič, ko sem “zašla” iz utečenega streotipa o nosečnosti, sem lahko videla zaskrbljenost na njihovem obrazu. Veliko ljudem postane neprijetno, če opišeš…
HIPOHONDRIJA, 2. del
V prvem delu smo pisali o hipohondriji na splošno, tokrat pa si jo bomo pogledali bolj podrobno. Kakšne oblike poznamo, kako se lotiti zdravljenja in zmotnega prepričanja, ki ga imamo ljudje o njej. Na trdnih tleh? Pri hipohondriji igra vlogo tudi kompetenca realnosti, kar pomeni, koliko smo v stiku z realnostjo ali po domače: ali stojimo na trdnih tleh. Pri hipohondriji lahko pride do pojava, ko človek nima občutka za realnost. Tako prihaja k zdravniku s pritožbami, da so njegovi…
HIPOHONDRIJA, 1.del
Mollierjeva komedija Namišljeni bolnik nas nasmeji do solz. Vendar za nekatere ljudi namišljena bolezen, le ni tako namišljena in njihovo počutje je vse prej kot zabavno. Hipohondrija je stanje, kjer posameznik resnično verjame, da je smrtno bolan, čeprav mu zdravnikova diagnoza zatrjuje drugače. Hipohonder? Hipohondrija je motnja, kjer se posameznik boji, da minimalne telesne spremembe pomenijo resno, smrtno bolezen. Ljudje, ki trpijo za hipohondrijo si pogosto postavljajo samo…
PRISTNOST
*Članek je bil objavljen v reviji Vzajemna Ljudje čez dan doživljamo različne občutke, ki le za hip preplavijo našo zavest, ali pa jih nosimo s sabo dlje časa. O teh občutkih pogosto niti ne govorimo. Ko imamo priložnost za pogovor o tem, kaj nosimo s sabo, pa občutke pogosto prikrijemo ali malce priredimo. Lahko nam je nelagodno ob misli, kako se bo okolica odzvala na naše pristne občutke. Pogosto pa pri svojem delu tudi zaznam strah, da če govorimo o svojih občutkih, postanejo…
STRAH PRED USPEHOM
Članek je bil objavljen v reviji Vzjamena. Za vsakega posameznika uspeh pomeni nekaj drugega. Za nekoga je uspeh, da si kupi svojo hišo, spet drugi se bo imel za uspešnega, če bo direktor podjetja, tretji pa bo zadovoljen, če bo duhovno zrasel. Verjetno ima vsak človek postavljene svoje osebne cilje in sliši se nenavadno, da nekdo dela vse, da jih ne doseže – zaradi strahu pred uspehom. Strah pred uspehom ni tako redek pojav, kot se zdi na prvi pogled. Gre za poskus sabotaže…
OBČUTEK MANJVREDNOSTI, 2.DEL
*članek je bil objavljen v reviji Vzajemna Ko ne želimo čutiti občutka manjvrednosti, naredimo vse, da bi mu ubežali. Tako se otrok v šoli žene za petico, čeprav bi s trojko ravno tako lahko prišel na željeno univerzo. Nekateri odrasli svojo uteho iščejo v kupovanju dragih oblek, hiš, avtomobilov in si s tem skušajo pridobiti pozornost in občudovanje drugih. Kompenzacija z zunanjimi stvarmi, nam prinese začasno uteho. Vendar nas hkrati sili, da neprestano iščemo potrditev v…
OBČUTEK MANJVREDNOSTI, 1.DEL
*Članek je bil objavljen v reviji Vzajemna. Občutek manjvrednosti se pojavi, ko je nekdo v manjvrednem položaju v primerjavi z drugimi. Osebe v sebi trpijo, ker niso takšni kot drugi. Ta položaj je lahko resničen, na primer različni socialni status, ali pa si ga posameznik namišlja. Po mnenju Eriksona se občutek manjvrednosti razvije pri otrocih starih med 6 in 11 let, ko vstopijo v šolsko obdobje. V šoli se otroci soočajo z novimi socialnimi in akademskimi izzivi. Ob uspešni…
OSAMLJENOST, 2.DEL
*članek je bil objavljen v reviji Vzajemna. V prvem delu članka smo si pogledali splošne stvari o osamljenosti. Vendar se zgodba z osamljenostjo ne zaključi tu. Zanimivo je vedeti, kako osamljenost doživljajo ženske in kaj se dogaja pri moških? Kako je z osamljenostjo pri starejših ljudeh? Osamljenost in spol Če si pogledamo razlike in skupne točke pri ženskah in moških, slednji težje prenašajo osamljenost. Pri navezovanju stikov, imajo moški manj prijateljstev kot…
OSAMLJENOST, 1.DEL
*članek je bil objavljen v reviji Vzajemna. Osamljenost je subjektivni občutek, ki posamezniku sporoča, da mu v življenju manjka določen tipa odnosa. Je eden izmed najmanj znosnih občutkov, ki nas motivira, da ponovno navežemo stik. Sili nas k navezovanju stikov z ljudmi, ki so za nas pomembni in nas opozarja na to, kdaj potrebujemo druge. Če se osamljenosti prepuščamo, ima to lahko velike posledice na naše psihično in telesno zdravje. Ljudje se pogosto počutijo osamljene, tudi…
ČLANEK 3: KAKO IZGUBA STARŠA V OTROŠTVU VPLIVA NA FORMIRANJE ROMANTIČNEGA ODNOSA V ODRASLOSTI
V zadnjem članku bom pisala o formiranju romantičnih odnosov ljudi, ki so izgubili starša v času odraščanja. Ko otrok izgubi svojega starša se prvič naredi povezava med ljubeznijo in izgubo. “Globoko v sebi verjamem, da me bodo vsi moški na koncu zapustili.” V primerjavi z vrstniki, ki niso izgubili starša, v odraslosti mnogi odlašajo s formiranjem romantičnega odnosa, vendar ga na koncu večina ustvari, kljub tveganju, da lahko partnerja izgubi. Nekateri načini formacije so…
ČLANEK 2: KAKO IZGUBA STARŠA V OTROŠTVU VPLIVA NA NAŠE PSIHOLOŠKO POČUTJE?
V drugem članku, o izgubi starša v otroštvu, bom pisala kako se nas smrt lahko dotakne na psihološkem področju in mentalnem zdravju. Posledice se lahko pojavijo takoj po smrti starša ali kasneje v življenju. Pomembno je, da se zavedamo morebitnih dolgoročnih posledic, kljub temu, da smo smrt odžalovali in se na ven prilagodili novemu življenju. Smrt starša ni vzrok vsake naše težave, hkrati pa ne moremo zanikati rezultatov raziskav, ki kažejo na to, da imajo otroci, ki so izgubili…
ČLANEK 1: IZGUBA STARŠA V OTROŠTVU
V sklopu 3. člankov se bom dotaknila zelo globoke izgube-izgube starša v obdobju odraščanja. Zamisli si, da se podaš na svoj prvi resnejši podvig v gore. Zraven imaš izkušenega spremljevalca, na katerega se popolnoma zaneseš, da te bo pripeljal do vrha. Pokazal ti bo pot, prepričal se bo, da je varna, poskrbel bo, da ne boš dehidriral. Sredi podviga tvoj spremljevalec umre. Kaos! Strah! Podobna tej izkušnji je izkušnja izgube starša v otroštvu. Izguba je velika in ima močne…
DOLGČAS
*Članek je bil objavljen v reviji Vzajemna (avtor: Eva Štajner). Ko nam je dolgčas, se sekunde spremenijo v ure. Že sama beseda dolgčas pove, da čas mineva zelo počasi. Pogosto slišimo stavek: »Meni je dolgčas.« Toda ali vemo, kaj dolgčas sploh je? Kaj pomeni dolgčas? Pojem dolgčas so skovali v 18. stoletju. Takrat je veljal za nov pojem, ni bil pa nujno nov občutek. Zakaj so se ljudje začeli dolgočasiti šele takrat? Dolgčas naj bi se pojavil z nastankom odmora in…
KAKO ČUSTVA VPLIVAJO NA NAŠE TELO?
Povezava med tem kar čutimo in našim telesom je neizogibna. Ko na ulici srečamo osebo, ki nam je všeč, zardimo. Takšnem odziv je začasen in v našem telesu hitro mine. Nasprotno, stresne situacije, ki dlje časa vplivajo na nas, za sabo puščajo tudi telesne posledice. Nada je že več let jezna na svojo nekdanjo prijateljico. Jeze ni nikoli izrazila, temveč je dogodek potlačila globoko vase. Kljub temu je jeza našla način, da se izrazi, in sicer na njenem telesu. Kadar…
SOODVISNOST V PARTNERSKEM ODNOSU
Pri svojem delu spoznam veliko zanimivih ljudi. Mnogi pridejo na terapijo, ker so v destruktivnem odnosu katerega ne zmorejo zaključiti. Skupaj z njihovim partnerjem ustvarijo toksični, soodvisen odnos. Soodvisnost se ne pojavlja samo v partnerskih odnosih, ampak tudi v družinskih, službenih, prijateljskih odnosih ter na ravni skupnosti. Čeprav v članku predstavim soodvisno dinamiko iz ženskega vidika, moški iz tega niso izvzeti. Zakaj “pristanemo” v soodvisnem…
ALI SKYPE TERAPIJA SPLOH DELUJE?
Med študijom, so mi povedali, da Skype terapije ni primerjati s psihoterapijo v živo. Kljub temu, da sem kasneje ugotovila, da to ni preverjena trditev, ima večino psihoterapevtov mnenje "iz šolskih dni". Naključno je do mene prišla informacija, da bi bila tovrstna oblika psihoterapije zelo dobrodošla. Kljub začetnem dvomu, sem se po premisleku odločila, da se prepričam sama, preden si ustvarim dokončno mnenje. Po mojih izkušnjah je Skypa terapija enako učinkovita kot…
POPORODNA ANKSIOZNOST
Ko povijemo otroka, je določena stopnja zaskrbljenosti glede njega in našega starševstva pričakovana, še posebej če je to naš prvorojenček. Vendar se kar 11% novim mamam zgodi, da so prekomerno zaskrbljene. „Ali otroku škodujem, če ga podojim 20 minut kasneje?“, „Ali bo zbolel, ker je bil zunaj nekaj časa brez pokrivala?“ Ko naša zaskrbljenost preseže realno grožnjo govorimo o poporodni anksioznosti. Verjetno je večina že slišala za poporodno depresijo, medtem ko je…
VRSTE ANKSIOZNE MOTNJE
V članku na kratko predstavim različne vrste anksiozne motnje. Lahko se najdemo v več kot eni izmed njih. Zdravljenje anksioznosti je pomembno in učinkovito. Odlašanje z obiskom strokovnjaka stanje poglobi in poslabša. Vrste anksioznosti Opis Panična motnja (VEČ) Panični napad je kot preplavajoč občutek groze. Normalno doseže svoj vrh v 10 minutah in nato počasi pojenja. Nekateri simptomi napada nas lahko spremljajo še dolgo po njem. Pojavi se v stresnih trenutkih…
VISOKO OBČUTLJIVA OSEBNOST
(ang. HIGHLY SENSITIVE PERSON * HSP kot krajšava) V tem članku na kratko povzemam knjigo avtorice Elaine N. Aron, Ph.D., The Highly Sensitive Person. V svoji psihoterapevtski praksi je več desetletji preučevala značilnosti visoko občutljivih ljudi in prišla do zanimivih spoznanj. V povezavi z anksioznostjo: HSP pogosto zamenjaja visoko občutljivost/stimuliranost z anksioznostjo. Ko v našo zavest/telo prispe preveč dražljajov hkrati, postenemo nemirni. Iz okolja so ti ljudje…
SPREGLEDANI SIMPTOMI ANKSIOZNOSTI
V tem članku bom naštela simptome, ki jih navadno ne zasledim med simptomi panike, vendar pri svojem delu opažam, da so pogosti pri ljudeh z anksioznostjo. Marsikateri izmed spodaj naštetih simptomov, lahko dajo človeku občutek, da se mu je popolnoma zmešalo, vendar so v resnici pogost spremljevalec panične motnje. Kot običajno, nimamo vsi ljudje vseh simptomov, prav tako so nekateri prehodne narave in se pojavljajo le občasno. „Umrl bom, zmešalo se mi bo, kap me…
DVA NIVOJA ANKSIOZNOSTI: moja opažanja iz psihoterapevtske prakse
Tema, ki mi je blizu in s katero se posledično veliko ukvarjam v moji zasebni psihoterapevtski praksi je anksioznost (na splošno o paničnih napadih, si lahko preberete TUKAJ). V tem članku bi rada pisala o mojih opažanjih, kako ljudje pristopijo k zdravljenju anksioznosti in kaj osebno menim, da je pri tem potrebno vzeti na znanje. Na kratko, verjamem, da je k anksioznosti potrebno pristopit na dveh nivojih: Prvi nivo je pristop k simptomom. V dobi interneta, se ljudje sami…
ŽIVLJENJE V TUJINI
Pojem »življenje v tujini« je pogosto izrečen z idealiziranim prizvokom. Izkušnja v tujini, pa naj bo to študentska izmenjava, delo ali selitev k partnerju, avtomatsko pomeni pozitivno izkušnjo. Vendar pogosto temu ni tako. Številne spremembe, ki so sprva vznemirljive in dobrodošle, postanejo obremenjajoče. Naš podporni sistem, ki nam je v domačem okolju samoumeven, je daleč stran. Pomanjkanje socialne mreže, še posebej na začetku, lahko poglobli neprijetne občutke.…
SAMOPOŠKODOVANJE
Članek je bil objavljen v reviji E-Neo Članek je na nekaterih mestih posodobljen V tiskanih medijih se veliko piše o agresiji na splošno, jezi in spopadanju z njo. Tudi sama bom pisala prav o tem, vendar na malo drugačen način. Članek govori in združuje področja, ki se dotikajo agresivnega vedenja do nas samih. Kaj je avtoagresija? Agresija je odrivanje stran, zavračanje nečesa. Avtoagresija je potemtakem odrivanje in zavračanje dela sebe ali samega sebe. Enotne definicije…
KDAJ POISKATI PSIHOTERAPEVTSKO POMOČ?
Psihoterapevtska pomoč Danes nas hitri svet, stres in okoliščine silijo na rob naših psiholoških zmožnosti. Kljub temu, da smo borci, se nas okoliščine in dogodki dostikrat dotaknejo in zaznamujejo tudi na načine, ki nam ne ustrezajo, vendar si ne znamo pomagati. Čeprav v družbi (pre)pogosto velja, da si »nor« če obiskuješ terapevta, se ta tabu vztrajno rahlja in vse več ljudi se ob duševni stiski obrne po pomoč. Komu? V duševni stiski lahko poiščeš pomoč pri…
DISLEKSIJO JE POTREBNO JEMATI RESNO
O disleksiji je veliko napisanega. Vseeno pa s strani nekaterih ljudi dobim občutek, da te motnje ne jemljejo dovolj resno. »Danes ima že vsak disleksijo«, »Vsak meša levo in desno«, so odzivi, ki jih pogosto slišim. Resnične borbe, odpor, sram, ki se porajajo v človeku z disleksijo, pa ostanejo neopaženi oziroma ne prepoznani. S člankom želim sporočiti, da je prepoznavanje disleksije pomembno in čeprav se otrok nauči pravilno črkovati materin jezik, je disleksija vidna na…
O OBČUTKU KRIVDE
Poljudni članek, objavljen v reviji Vzajemna Občutek krivde, o katerem pišem v tem članku, je še eno izmed neprijetnih čustev, ki bi ga marsikdo najraje zradiral s »seznama« čustev, vendar mnogi strokovnjaki menijo, da ima svoj namen in vlogo v posameznikovem čustvenem sistemu. O občutku krivde Občutek krivde so pojavi, ko se posameznik zave, da je s svojim obnašanjem prekoračil svoje ali družbene moralne vrednote. Kljub temu, da imamo ljudje vzpostavljen sistem naših…
PANIČNA MOTNJA
Poljudni članek, objavljen v reviji Vzajemna Vozim se na avtobusu, sredi januarskega jutra. Ko se skozi gnečo ljudi komaj prebijem do praznega stojišča in avtobus pelje naprej. Začne se. Postane mi vroče, odpnem si plašč, snamem kapo in rokavice. Ni boljše. Začnem čutiti rahlo špikanje po rokah in hrbtu. Ni boljše. Zgrabi me strah in začnem se potiti. Čutim suho grlo, nimam vode, da bi se osvežila. Ljudje mi postajajo nadležni, začne se mi vrteti, težko diham, komaj…
