Tag Archive | utrujenost

NESPEČNOST

Vsak izmed nas se lahko spomni neprespanih noči, ko so nas pestile različne težave ali pa smo bili vznemirjeni zaradi pozitivne spremembe, ki nas čaka. Tovrstni dogodki, so bili prehodni in prav tako kot so minili, je z njimi minila tudi nespečnost. Problem nastane, ko se noč za nočjo premetavamo po postelji.

O spanju
Spanje je  nujno potrebno za normalno delovanje osrednjega živčevja. V preteklosti so odšli spat ob sončnem zahodu in ustali z sončnim vzhodom. Spanec je tako določala naravna svetloba. Ko pridemo v stik z naravno svetlobo, naše telo začne proizvajati stresni hormon (kortizol), ki se nam pomaga zbuditi. Proti večeru začne njegova raven upadati, poveča pa se raven melatonina, ki nam pomaga zaspati. Večja koncentracija tega hormona naraste v temi,  ki je tudi pogoj za njegovo izločanje. Posledično nekateri, ki jih muči nespečnost, uživajo sintetične kapsule melatonina. S staranjem pa človek potrebuje vse manj spanja, kar pa ne pomeni nujno, da slabše spi, saj se je izkazalo, da je merilo naše spočitosti kakovosten spanec in ne dolžina spanja.

O nespečnosti
O nespečnosti govorimo v treh primerih, in sicer ko se prezgodaj prebudimo iz našega spanca in imamo občutek, da se nismo naspali; ko imamo težavo zaspati ali pa ko se prebujamo sredi noči. Nespečnost, ki traja le nekaj dni imenujemo kratkotrajna nespečnost. Pojavi se ob spremembi okolja, menjave časovnega pasu, pred pomembnim dogodkom ipd. Prehodna nespečnost je le nekaj tednov trajajoča nespečnost, ki se navadno pojavi ob smrti v družini, ločitvi ipd. Če imamo težave s spanjem več kot mesec dni, pa lahko govorimo o kronični nespečnosti, ki je najzahtevnejša za zdravljenje.

Bolezni
Vzroke za nespečnost je moč iskati v več faktorjih, med katere uvrščamo tudi bolezni. Najpogostejše bolezni, ki jih spremlja ta nadloga, so kronične bolečine, nočno odvajanje zaradi bolezni prostate, artritis, bolezni ledvic, zastoj dihanja med spanjem, kronične okužbe sečil, slabokrvnost, možganske poškodbe, kardiovaskularne bolezni, astma, sindrom nemirnih nog, Parkinsonova bolezen, hormonske spremembe in bolezni ščitnice. Nespečnost pa lahko povzročijo tudi zdravila, ki jih jemljemo za zdravljenje bolezni. Med njimi najdemo nekatere antidepresive, antibiotike, diuretike, antiepileptična zdravila, zdravila za hujšanje ter nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Če sumite nespečnost za voljo zdravil, se je najbolje posvetovati z vašim zdravnikom.

Nemirna duša
Vzroke nespečnosti lahko najdemo tudi v povezavi z našimi psihičnimi napetosti ali motnjami kot so depresija, anksioznost, stres, žalovanje. Eden izmed najpogostejših vzrokov za nespečnost je naša pretirana zaskrbljenost zaradi neke težave. Pri dolgotrajni nespečnosti zaradi duševnih težav je priporočljivo poiskati strokovno pomoč, saj je nespečnost le posledica nekega globljega vzroka, ki ga je potrebno nasloviti.

»Life style«
K našemu nemirnemu spancu, pa lahko prispeva pretirano uživanje kave, alkohola, cigaret in pravega čaja. Tovrstne razvade se odsvetujejo, če pa se jih poslužimo tik pred spanjem,  ko je čas, da se naše telo umiri, s tem še dodatno tvegamo, da bomo imeli težavo zaspati.  Izkazalo se je, da ljudje, ki so telesno aktivni bolje spijo, zato je aktivnost zelo dobra za spopadanje z našimi težavami s spanjem. Vendar se jo tik pred spanjem odsvetuje, saj se med telovadbo naše telo napolni z energijo in začne delovati, zato bo potrebno kar nekaj neprespanih ur, da se bo naše telo umirilo.

Higiena ni samo ena
Vzrok nespečnosti je lahko tudi slaba higiena spanja, katera se dotika tudi fizičnega prostora v katerem spimo. Potrebno je poskrbeti, da je spalnica pred spanjem brez hrupa, dobro prezračena in da imamo v njej pravo temperaturo. Postelja v kateri spimo, naj bo udobna, ne sme biti pretrda ali premehka za nas, prav tako poskrbimo za primerne blazine na katerih bomo udobno zaspali.

Nasveti za spalno higieno
1. Če imate težavo zaspati, ne glejte na uro, saj to lahko vodi v frustracijo, kar dodatno poslabša spanje.
2. Izogibajte se pitju velikih količin tekočine pred spanjem.
3. Ne hodite spat lačni ali presiti.
4. Določite si urnik spanja-hodite spat in vstajajte ob isti uri, tudi če čez noč niste veliko spali. Tako se vam bo uredil ritem spanja.
5. Če ne morete zaspati več kot 15 minut, zapustite posteljo in se vanjo vrnite, ko boste začutili zaspanost.
6. Zvečer počnite nekaj sproščujočega.
7. Kakšno uro pred spanjem zmanjšaj svetlobo v prostoru, da se bo telo počasi pripravljalo za spanje.

Naravna ima zdravilo
Baldrijan
Tradicionalna rastlina, ki je v uporabi že stoletja, se je uporabljala za zdravljenje histerije, migren, razdražljivosti, krčev in tudi nespečnosti, saj ima pomirjevalni učinek. Učinek baldrijana ni še dovolj dobro raziskat, za enkrat ugotavljajo, da deluje na nivo neuroprenašalca GABA, prav tako kot tablete proti nespečnosti. Njegov učinek se pokaže po največ mesecu dni uživanja, vendar bodite z baldrijanom previdni, saj deluje na osrednje živčevje.

Zeliščni čaji
Mnoga zelišča imajo uspavalni učinek in nas pomirjajo. Med njih spadajo cvetovi lipe, kopriva, verbena, čeladnica, sivka, šentjanževka, kamilica itd. Prav tako se hmelj uporablja kot naravno pomirjevalo, nespečnost in za lajšanje prebavnih motenj živčnega izvora. Pred uporabo vsakega zelišča se je potrebno informirati o njegovih učinkih ter koliko časa ga smemo uživamo. Pri mešanju zelišč med sabo pa je potrebno paziti, da ne vključimo zelišča, ki ima nasprotni učinek, saj se bo s tem želeni učinek izničil ali zmanjšal.  Če vzamemo za primer poprovo meto in meliso, mnogi jo uporabljajo skupaj za boj proti nespečnosti, vendar imata nasprotni učinek. Melisa pomirja, meta, kar mnogi ne vedo, vznemirja. Tako kot pravi priznan zeliščar Messegue: »Pitje mete se priporoča čez dan, saj pred spanjem lahko povzroči nespečnost. Meta predvsem pomiri in izboljša prebavo. Zato se pred spanjem, če želite dobro prebavo po večerji priporoča pitje meta v kombinaciji z lipovim cvetjem, ki izniči njen vzdražljiv učinek.«

Tehnike sproščanja
Prav tako se pred spanjem lahko poslužite tehnik sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija, taj či, joga. Pomembno je vedeti, da je za učinek teh tehnik potrebno vztrajati in redno vaditi, saj se imajo mnogi na začetku težave umiriti, skoncentrirati in prepustiti vajam, ki jih izvajajo.

Prehrana
Vaš način prehranjevanja pomembno vpliva na to, kako se počutite in tudi na to kako spite. Iz jedilnika je potrebno izločiti prehrano, ki drastično poviša sladkor. Sem spadajo sladkarije in hrana, ki vsebuje prevelike količine škroba, kar zadeva predvsem ogljikove hidrate, ki se v telesu hitro spremenijo v sladkor.

Magnezij
Izkazalo se je, da pomanjkanje magnezija lahko vodi v nespečnost, mišične krče, zaprtost, zato se priporoča hrana, ki je bogata z magnezijem, saj le-ta velja za naravno pomirjevalo. Med tovrstno hrano sodijo oreščki, kvas, otrobi. Magnezij v kombinaciji s kalcijem (razmerje 2kalcij:1magnezij) naj bi pomagalo proti nespečnosti.

Aromaterapija
Pri nespečnosti pa si lahko pomagate tudi z vonjavami. Vonji sivke, kamilice, vrtnice, majarona ali nerolija,nas umirjajo. Vonje lahko uporabljate v kopeli, svečkah ali v masažnih oljih.

Štetje ovčk
Kolikokrat so nam kot otrokom rekli, da če ne moremo zaspat naj štejemo ovčke. Čeprav se zdi nenavadno, nam to tudi v odraslosti lahko pomaga zaspati. Če svoje misli okupiramo s štetjem, s tem preusmerimo misli. Ljudje, ki jim misli ne dajo zaspati, bodo z nekaj treninga štetja ovčk, zmogli preusmeriti misli, ovčke pa jih bodo zazibale v spanec.

KAKO ČUSTVA VPLIVAJO NA NAŠE TELO?

Povezava med tem kar čutimo in našim telesom je neizogibna. Ko na ulici srečamo osebo, ki nam je všeč, zardimo. Takšnem odziv je začasen in v našem telesu hitro mine. Nasprotno, stresne situacije, ki dlje časa vplivajo na nas, za sabo puščajo tudi telesne posledice.

Nada je že več let jezna na svojo nekdanjo prijateljico. Jeze ni nikoli izrazila, temveč je dogodek potlačila globoko vase. Kljub temu je jeza našla način, da se izrazi, in sicer na njenem telesu.

Kadar človek ignorira neprijetne dogodke v svojem življenju, se to lahko pokaže na telesu. Če povemo bolj po domače – če ne najdemo nekega ventila za sproščanje, se čustva nabirajo v nas in našem telesu. Če jih dalj časa zadržujemo v sebi, lahko to privede do sprememb v metabolizmu in hormonskih procesih, prav tako se spremenita napetost mišic in struktura tkiva. Zanikanje, potlačevanje, premlevanje negativnih misli in občutkov ni funkcionalno. To seveda ne pomeni, da naj bi v življenju težili k temu, da neprijetnih občutkov sploh ne bi čutili. Prav izogibanje in nesoočanje z njimi lahko vodi v psihično in telesno bolezen.

Razum lahko za nas postane orodje, ki ga uporabimo, ko se prepričujemo, da nas neka okoliščina ni prizadela, da nismo jezni in je vse v redu. Toda telo, ki sprejema dražljaje tako od zunanjega okolja kot od naše notranjosti (želje, fantazije, misli), teži k iskrenosti. Če smo neiskreni do sebe, so bo telo uprlo in nam začelo sporočati, da nekaj ni v redu.

Znaki
Čustveno stanje lahko vpliva na različne dele telesa. Najpogosteje sta znak kroničnega stresa povišan krvni tlak in želodčna kislina, potem alergije na koži in spremembe v apetitu. Stres lahko vodi tudi do rane na želodcu ali do srčnih bolezni.

Na čustveno neravnovesje v življenju posameznika lahko kažejo še bolečine v križu ali prsih, driska, suha usta, utrujenost, splošne bolečine, glavoboli, nespečnost, vrtoglavost, hitro bitje srca, težave v spolnosti, zadihanost, trd vrat in potenje. Vse to oslabi imunski sistem, kar povzroči, da smo bolj dovzetni za bolezni.

Vpliv čustev na telo pa ni samo neprijeten. Ne smemo pozabiti na vpliv zaljubljenosti in moč ljubezni. Harvardski psiholog David C. McClelland je skupini predvajal film o materi Tereziji, ki je prikazoval njeno ljubezen do zapuščenih otrok. Poskus je pokazal, da se je skupini za nekaj ur povišalo izločanje žleze, ki skrbi za odpornost imunskega sistema.  

Psihosomatika
Če čustveno stanje vodi do kroničnih telesnih obolenj, govorimo o psihosomatskih boleznih. Soma pomeni telo. Psihosomatska bolezen je torej bolezen, ki izvira iz misli in čustev ter se kaže na našem telesu. Poleg tega so za razvoj psihosomatskih bolezni potrebni številni prepletajoči se dejavniki. Vendar telesni simptomi pri teh boleznih niso simulacija, temveč se razvijejo resnične bolečine.

Psihosomatsko bolezen pa je treba ločevati od psihosomatskih reakcij, ki so naravni odziv telesa. Naj ponazorim s primerom. Ko se je Nada razšla z dolgoletnim partnerjem, je sprememba povzročila stres v njenem življenju, ki se je kazal predvsem s pomanjkanjem apetita. Telo je zavračalo hrano. Med prebolevanjem izgube se ji je apetit počasi vračal in se nazadnje popolnoma povrnil.

Kaj pa nasprotno?
Ne smemo pozabiti na nasprotni proces. Ne samo, da čustva in misli vplivajo na naše telo, ampak tudi telesna bolezen vpliva na naše počutje. Le spomnite se kako se počutite, če ste en teden zaradi bolezni zaprti med štiri stene. Ste nejevoljni, nič se vam ne da, radi bi že ozdraveli.

Podoben je primer ljudi, ki so zboleli za hudo boleznijo in so s pozitivnim mišljenjem, vedrino in motivacijo za zdravljenje izboljšali stanje bolezni ali celo ozdraveli. Primerjajmo med seboj dva bolnika s podobno telesno boleznijo. Pri čemer je eden pozitivno naravnan do svojega zdravljenja in komaj čaka, da se postavi nazaj na noge, drugi pa je črnogled ter brez življenjske energije. Pozitivno naravnani bolnik bo prej vstal iz postelje in tudi osebju, razumljivo, je z njim lažje in bolj prijetno delati.

Za konec
Odraščali smo v najrazličnejših okoljih, ne glede na to ali je bilo otroštvo prijetno ali neprijetno, smo se na nekem nivoju na okolje navadili in nismo pozorni oziroma sploh ne prepoznamo, da nam določene okoliščine v katerih se nahajamo, lahko povzročajo neprijetne telesne občutke. Tako vztrajamo v službi, kjer se dogaja ponižanje, ker smo ponižujočega okolja vajeni. Vendar naše telo se ne da pretentati. Sporoča nam, da nekaj ni v redu. Vsak delovni dan, se namreč zbujamo nerazpoloženi, razdraženi, lahko celo depresivni. Poskušajte se ustaviti in poslušati kaj vam pravi telo.