HIPOHONDRIJA, 1.del

Mollierjeva komedija Namišljeni bolnik nas nasmeji do solz. Vendar za nekatere ljudi namišljena bolezen, le ni tako namišljena in njihovo počutje je vse prej kot zabavno. Hipohondrija je stanje, kjer posameznik resnično verjame, da je smrtno bolan, čeprav mu zdravnikova diagnoza zatrjuje drugače.

Hipohonder?
Hipohondrija je motnja, kjer se posameznik boji, da minimalne telesne spremembe pomenijo resno, smrtno bolezen. Ljudje, ki trpijo za hipohondrijo si pogosto postavljajo samo diagnozo, ki jih prestraši do kosti. Naletela sem na zgodbo osebe s hipohondrijo, ki se me je dotaknila: »Ko mojo diagnozo zdravnik ovrže, grem obvezno na splet in pogledam, zakaj je zdravnikova diagnoza napačna. Kaj? Nimam raka na debelem črevesu? Potem moram imeti…«, in brska naprej po spletu za »bolj primerno« diagnozo.
Vsi smo že kdaj doživeli, da smo se slabo počutili in smo na spletu pobrskali, kaj bi lahko imeli. Ob tem smo dobili nekatere simptome, o katerih smo prebirali, vendar se je stanje čez nekaj časa umirilo in nismo trkali na zdravnikova vrata.
Takšno vedenje ne spada pod hipohondrijo, saj je pri slednji posameznik pretirano okupiran s svojim telesom. Motnja poteka epizodično, kar pomeni, da imamo težave nekaj mesecev, let, potem pride do zatišja in čez nekaj časa se stanje lahko ponovi.
Soglasja, ali je hipohondrija neodvisna psihična motnja ali le spremljevalka drugih primarnih motenj, še ni.

Značilnosti
Hipohondrijo spremljajo določene značilnosti, preko katerih jo lahko prepoznate, in sicer:

  • telesni simptomi bolezni so prehodni, kar pomeni, da trajajo nekaj časa, nato pa izginejo. Simptomi se ponavadi spreminjajo in so splošni. Najpogosteje posameznik pride s pritožbo glede problema s srce ali prebavil. Najpogostejši telesni predeli so glava, vrat, trebuh in prsi.
  • nenavadno velik strah pred boleznijo. Opazijo vsako telesno spremembo, ki je lahko vzrok stresa, staranja, utrujenosti, in si jo pretirano razlagajo.
  • navadno se z ljudmi pogovarjajo o zdravstvenih temah. Slednjo je težko zamenjati, saj se hitro vrnejo na njihovo prvotno okupacijo-zdravje.


Vse je v redu
Pri obisku zdravnika, ki jim zagotovi, da je z njimi vse v redu, pogosto reagirajo s poslabšanjem telesnih znakov ali z novimi simptomi. Osebo s hipohondrijo zdravniško zagotovilo, da je z njimi vse v redu, ne prepriča ali pa jih pomiri le za kratek čas. Nenehno potrebujejo zagotovilo zdravnika in bližnjih, da z njimi ni nič narobe. Neprestana potreba po potrditvi, nezaupanje v zdravniško diagnozo in obiskovanje zdravnika z vedno novimi telesnimi simptomi,  krha odnos z zdravnikov, ki je včasih lahko, prav zaradi tega, konflikten.

Kdaj se pojavi?
Kot že omenjeno, skupnega mnenja strokovnjakov, o hipohondriji ni. Potrebno je ločiti med hipohondrijo kot motnjo in občasnimi bojaznimi, ki jih imamo številni ljudje. Takšne bojazni navadno nastopajo v stresnih situacijah, življenjskih krizah, ob smrti bližnjih ter po tem, ko smo preboleli hudo bolezen. Na primer, če izgubimo bližnjega zaradi hude bolezni, se rado zgodi, da smo obremenjen z mislimi, ali nas čaka ista usoda?
Prehodna hipohondrija se pojavi tudi ob študiju, ki se dotika zdravstvenega področja. S hipohondrijo ima težave približno 3% študentov v prvih 2.letih študija.
Raziskovalci so odkrili pomembno povezavo med pojavom hipohondrije in mediji. Predvajanje nadaljevank, z zdravstveno vsebino, vpliva na povečano število obiskov pri zdravniku. Prav tako so s spletom postali dostopni različni podatki in popisi bolezni, ki jih lahko prebiramo. Pojav hipohondrije ob gledanju medijev naj bi povzročilo pretirano vživljanje v medijske like oz. opise.
Nekateri strokovnjaki menijo, da se vzrok skriva v genih, spet drugi, da so za hipohondrijo odgovorni preveč zaščitniški starši. Za te starše je značilno, da svojega otroka zavijajo v vato. Ko otrok pokaže željo po raziskovanju okolice, kaj hitro najdejo razlog za nevarnost. Odraščajočemu otroku, neprestano dajajo občutek, da je nevarnost povsod. Tak otrok bo v odraslosti zaskrbljen zase in bo nevarnost zaznaval v stvareh, kjer je v resnici ni.
Psihodinamska smer razlaga hipohondrijo kot obrambo pred nizkim samospoštovanjem, občutkom brezvernosti, neustreznosti in praznine. Pri hipohondriji pa lahko gre tudi za obrambo pred krivdo, kjer oseba kaznuje sama sebe s telesnim trpljenjem.
 

Kako pogosta je hipohondrija?
Hipohondrija prizadene 1% do 5% povprečne človeške populacije. Če pogledamo zgolj populacijo, ki obiskuje splošnega zdravnika, pa je med njimi posameznikov s hipohondrijo tudi do 7%.
Hipohondrija se lahko pojavi pri vseh starosti, najpogosteje nastopi v obdobju zgodnje odraslosti, torej med 20. in 30. letom. Razširjenost med moško in žensko populacijo je enaka.
Psihiatrična diagnostika opozarja tudi na ljudi iz določenih kultur, ki ustrezajo diagnozi hipohondrija, vendar na njih vplivajo njihova prepričanja in vrednote, ki so povezana s kulturo iz katere prihajajo.
 

V drugem delu članka si lahko preberete o različnih vrstah hipohondrije, o njenem zdravljenju in napačnih prepričanjih, ki jih imamo o tej motnji.

**Članek je bil objavljen v reviji Vzajemna

Comments are closed.