OSAMLJENOST, 2.DEL

*članek je bil objavljen v reviji Vzajemna.

V prvem delu članka smo si pogledali splošne stvari o osamljenosti. Vendar se zgodba z osamljenostjo ne zaključi tu. Zanimivo je vedeti, kako osamljenost doživljajo ženske in kaj se dogaja pri moških? Kako je z osamljenostjo pri starejših ljudeh?

Osamljenost in spol
Če si pogledamo razlike in skupne točke pri ženskah in moških, slednji težje prenašajo osamljenost.
Pri navezovanju stikov, imajo moški manj prijateljstev kot ženske. Veliko študij je zaključilo, da imajo ženske večje komunikacijske sposobnosti, kar je najverjetneje posledica drugačne vzgoje. Poleg tega so ženski komunikacijski centri v možganih večji kot pri moških. Kakorkoli že, ženske so v navezovanju stikov in vzdrževanju prijateljstev spretnejše. Moški pa so bolj izolirani in imajo manj ali pa nobenega prijatelja. Prav tako se med seboj redkeje pogovarjajo o čustvih. Vendar pa po drugi strani moški redkeje občutijo pomanjkanje družbe. Ženske, ki so le-te bolj navajene, seveda občutijo večjo razliko. Po 80. letu se te razlike zmanjšajo ali izginejo.
Čeprav moški težje prenašajo osamljenost, ženske pogosteje poročajo o njej. Verjetno zaradi že zgoraj omenjene drugačne vzgoje, ki ženskam omogoča, da lažje govorijo o svojih čustvih.
Poglejmo si še partnerski odnos in družbeni trend samskih moških in žensk. Ali je to njihova izbira ali splet okoliščin je odvisno od vsakega primera posebej. V prejšnjem delu članka, smo se naučili, da pomanjkanje čustvene vezi s sočlovekom vodi do osamljenosti. Zato nisi nujno osamljen, če nimaš partnerja. Če pa pogledamo samsko žensko in samskega moškega v 40. letih, ki si želi partnerskega odnosa, je slednjemu lažje vzpostaviti partnerski odnos.
Ameriška raziskava je pokazala, da posamezniki v partnerskih odnosih lažje prenašajo stres. Tudi če se v odnosu pogosto srečujejo s težavami, še vedno lažje prenašajo stresne situacije. Dolgotrajno razmerje naj bi pri moških tudi spremenilo njihove hormonske odzive na stres.
Osamljenost se odraža pri moških in ženskah drugače. Osamljen moški naj bi bolj trpeli za nespečnostjo, pretirano profesionalno kompenzacijo in deloholizmom. Medtem ko osamljena ženska trpi za prenajedanjem, ravnodušnostjo, pretiranim spanjem, iskanjem socialne tolažbe in samopomiljevanjem.

Osamljenost pri 50+
Socialna izolacija in osamljenost se pogosto povezujeta s starostjo. S staranjem mnogi preživijo svoje sorodnike in prijatelje, zato jim primanjkuje družabnega stika. Prav tako zdravstvene težave in otežkočeno gibanje onemogočata vzdrževanje rednejših stikov. Osamljenost postane posledica slabega zdravja in tega, da starejši ljudje vse pogosteje živijo sami.
Raziskave so pokazale, da so ljudje, starejši od 80. let, najbolj ranljiva skupina, ki čuti pomanjkanje družbe. Zanimiv je rezultat, da so ljudje pri petdesetih letih za malenkost bolj ranljivi kot ljudje stari med 60. in 80. let. S staranjem ljudje izgubijo stik s socialnim okoljem, rezultati kažejo, da po 70. letu začnejo čutiti pomanjkanje družbe, po 75. letu se počutijo izolirane od drugih, pri 80. pa imajo občutek, da so izpuščeni in odrinjeni stran. Vpliv let na osamljenost se pojavi pri obeh spolih enako.
V drugi raziskavi so iskali povezavo med osamljenostjo starejših, zdravjem, socialno mrežo ter navezovanjem stikov preko spleta. Raziskavo so delali na 3012 starejših ljudeh. Odkrili so, da se preko 35% vprašanih počuti osamljene. Starejši poročajo o manjšem občutku osamljenosti (25% nad 70. let) kot mlajši ”starejši” od 45.-49. leta (43% osamljenost). Nikoli poročeni so bolj osamljeni (51%) kot poročeni (29%). Prav tako pa višji prihodek zmanjšuje občutke osamljenosti. Najverjetneje zaradi večjih zmožnosti uresničevanja plačljivih aktivnosti.
Bolj osamljeni so se redkeje udeleževali socialnih aktivnosti, verskih obredov, prostovoljstva ali konjičkov. Približno polovica, ki je živela v domu za ostarele več kot eno leto, je pričala o občutkih osamljenosti. Osamljenost odločilno vpliva tudi na zdravje. Tisti, k so imeli slabše zdravje so bili v povprečju bolj osamljeni. Pri obeh skupinah (bolj in manj osamljeni) internet ni vplival na občutek večje povezanosti.
Zasledila sem zanimiv podatek, ki kaže na to, da naj bi upokojenci tik po upokojitvi čutili manjšo osamljenost kot tisti, ki delajo. Njihov ”delavnik” prežemajo aktivnosti in konjički, ki so jih želeli početi in prej niso zanje našli časa.

Kako preprečiti občutke osamljenosti?

  1. Vzdržujte svoje odnose, kajti ohranitev prijateljstev ni samoumevna. Prav tako s starostjo iščite tudi mlajša prijateljstva.
  2. Delajte dlje. Lahko ostanete v službi ali pa najdete nov način dela, mogoče honorarnega. Delo nam viša občutek koristnosti in nas sili v socialne stike.
  3. Izobražujte se v različnih ustanovah. S tem si večate socialno mrežo in delite isti interes s svojimi sošolci.
  4. Skrbite za svoje telo in zdravje.

Osamljenost je čustvo, ki ga ni lahko prenašati. Ne pozabite pa, da ima tudi ta občutek svojo funkcijo. Sili nas, da navežemo socialne stike in se povežemo z ljudmi. Vsi si delimo izkušnjo osamljenosti, zato lahko pogovarjanje o tej tudi povezuje.

Comments are closed.