DOTIK

Dotik je nepogrešljiv del v razvoju človeka. V razmislek o pomembnosti dotika nas nagovarja tudi primer v romunski sirotišnici, kjer je bilo poskrbljeno za vse otrokove fizične potrebe, vendar med njimi in skrbniki ni bilo fizičnega kontakta. Rezlutat pomanjkanja fizičnega dotika je bila smrt mnogih izmed osorotelih otrok. 

Ne samo človek, tudi žival ga potrebuje
Harlow znani poskus z opičji mladiči je dokaz pomembnosti dotika in telesne bližine za nadaljnji razvoj. Harlow je nekaj ur po rojstvu, vzel opice njihovi pravi mami ter njihovo vzgojo prepustil nadomestnima mamama. Na izbiro jim je dal dve mami, in sicer eno iz mehkega blaga, a brez hrane ter drugo iz žice in s hrano. Opičji mladiči so preživeli občutno več časa z mamo iz blaga kot z mamo, ki je proizvajala hrano.
Dotik ima prav tako pomemben vpliv na razvoj živčnega sistema. Na Univerzi v Montrealu so spremljali mamo podgano, ki je negovala (lizanje, stiskanje) svoje mladiče, ter mamo podgano, ki je to počela občutno manj. Izkazalo se je, da so imeli bolj negovani mladiči višjo inteligenco, višjo toleranco na stres in več sinaps v hipotalamusu, ki je odgovoren za pozornost in spomin.

Kako dotik deluje?
Koža je največji človeški organ. Medtem ko lahko oči zapremo z vekami in jih tako zaščitimo, koža te funkcije nima. Posledično neprestano sprejema sporočila iz okolja. Občutek za dotik, se nahaja v spodnji plasti naše kože, ki je polna živčnih končičev. Ti nam dajejo informacije iz okolja. Tako zaznamo, če je nekaj vroče ali toplo, boleče ali prijetno itd. Dlan je primarni inštrument dotika, čeprav dotik ni mehanska funkcija. Človek ga zaznava kot čustveni stik z drugim človekom. Zato stavek ”dotaknil si se me s svojimi besedami”, ne gre razumeti dobesedno, ampak pomeni, da so besede drugega v nas sprožile čustven odziv. Otroci se z dotikanjem predmetov učijo. Preko dotika predmete spoznajo in sprejemajo nove informacije iz okolja.

Dotik in počutje
Raziskave so pokazale, da dotik ni pomemben samo za razvoj, ampak tudi dobro počutje. Dotik znižuje raven stresa in bolečine. Dotik lahko nadomestimo tudi z božanjem živali. Izkazalo se je, da starejši ljudje, ki imajo živali, živijo dlje in imajo manj srčnih bolezni. Dotik pozitivno vpliva na večji pretok zraka pri asmatiki, prav tako se povišajo protitelesa proti virusu HIV, anksioznost pa se zmanjša. Pozitivni vpliv pa so odkrili tudi pri simptomih depresije in krepitvi imunskega sistema. Torej fizično primeren dotik vodi v boljšo psihično in fizično zdravje.

Različne kulture, različni učinki
Čeprav naj bi bil iz kulturnega vidika dotik najbolj univerzalen med vsemi čutili, so v navadah narodov občutne razlike. V nekaterih kulturah se med seboj pogosteje dotikajo. Pri nas je v navadi, da človeku stisnemo roko, medtem ko se južni narodi med seboj pozdravijo s poljubljanjem. Ne gre zanemariti morebitne povezave med dotikom in agresijo. Namreč francoski otroci so manj agresivni med igro kot ameriški. Prav tako je pri odraslem, v kulturi kjer je dotikanje dovoljeno, agresija manjša kot tam, kjer je dotikanje omejeno. Tudi samo nošenje otroka je med kulturami različno. Tako se otroci na zahodu prenašajo v košarici, medtem ko se ponekod prenašajo v pleteni mreži, zraven materinega telesa. 

Dotik in spol
Razlike pa niso samo kulturne, ampak jih je moč opaziti tudi med spoloma. Ženske se na dotik odzovejo pozitivno, medtem, ko moški čutijo ambivalenco. Če se moškega dotakne moški, lahko to v njem sproži neprijetnost. Dotikanje nasprotnega spola, pa si lahko interpretiramoarobe napačno. Dotik rok in ramena naj bi veljal za ne seksualni dotik. Raziskave so pokazale, da se v javnosti moški bolj dotikajo žensk, starejši pa bolj dotikajo mladih kot obratno. Medtem ko se dotik v intimni sferi med moškim in žensko naj ne bi razlikoval.

Pomen dotika pri človeku
Moč dotika je neopisljiva. Dotik lahko združuje ali razdira, če je nedovoljen. Ni odveč poudariti, da v članku govorim o etičnem dotiku, ki ne prestopa meje drugega človeka in ni v kakršnemkoli pomenu zlorabljajoč.
Kako se bo otrok naučil ljubezni, če ne skozi dotik? Otrok svoje prve vezi naveže skozi fizični stik. Izkušnje z dotikom imamo še preden začnemo govorit. Tako v našem telesu nastane telesni spomin iz obdobja pred rojstvom in pred začetkom govora. Dotik je tolažba, ki rodi pomiritev in samozavest.
Žal smo vzgojeni tako, da z leti dotikanje omejimo. Začnemo se “dotikati z očmi”. Odraščanje nam vedno bolj prepoveduje medsebojno dotikanje. Ne samo s sočlovekom, ampak se vidno manj dotikamo tudi predmetov. Do odraslosti se tako naučimo, naj bomo previdni s svojim dotikom. Naj se raje izrazimo z obrazno mimiko in besedami. Dotikanje omejimo na družinske člane in intimne partnerje. Večina ljudi danes trpi zaradi pomanjkanja telesnih stikov. Dotik je neke vrste tabu, kjer je v mislih povezan s spolnostjo.

Comments are closed.