Tag Archive | zgodnja navezanost
MOČ DOTIKA: POMEN TELESNE BLIŽINE ZA ČLOVEKA
Dotik je nepogrešljiv del v razvoju človeka. V razmislek o pomembnosti dotika nas nagovarja tudi primer v romunski sirotišnici, kjer je bilo poskrbljeno za vse otrokove fizične potrebe, vendar med njimi in skrbniki ni bilo fizičnega kontakta. Rezlutat pomanjkanja fizičnega dotika je bila smrt mnogih izmed osorotelih otrok.
Ne samo človek, tudi žival ga potrebuje
Harlow znani poskus z opičji mladiči je dokaz pomembnosti dotika in telesne bližine za nadaljnji razvoj. Harlow je nekaj ur po rojstvu, vzel opice njihovi pravi mami ter njihovo vzgojo prepustil nadomestnima mamama. Na izbiro jim je dal dve mami, in sicer eno iz mehkega blaga, a brez hrane ter drugo iz žice in s hrano. Opičji mladiči so preživeli občutno več časa z mamo iz blaga kot z mamo, ki je proizvajala hrano.
Dotik ima prav tako pomemben vpliv na razvoj živčnega sistema. Na Univerzi v Montrealu so spremljali mamo podgano, ki je negovala (lizanje, stiskanje) svoje mladiče, ter mamo podgano, ki je to počela občutno manj. Izkazalo se je, da so imeli bolj negovani mladiči višjo inteligenco, višjo toleranco na stres in več sinaps v hipotalamusu, ki je odgovoren za pozornost in spomin.
Kako dotik deluje?
Koža je največji človeški organ. Medtem ko lahko oči zapremo z vekami in jih tako zaščitimo, koža te funkcije nima. Posledično neprestano sprejema sporočila iz okolja. Občutek za dotik, se nahaja v spodnji plasti naše kože, ki je polna živčnih končičev. Ti nam dajejo informacije iz okolja. Tako zaznamo, če je nekaj vroče ali toplo, boleče ali prijetno itd. Dlan je primarni inštrument dotika, čeprav dotik ni mehanska funkcija. Človek ga zaznava kot čustveni stik z drugim človekom. Zato stavek ”dotaknil si se me s svojimi besedami”, ne gre razumeti dobesedno, ampak pomeni, da so besede drugega v nas sprožile čustven odziv. Otroci se z dotikanjem predmetov učijo. Preko dotika predmete spoznajo in sprejemajo nove informacije iz okolja.
Dotik in počutje
Raziskave so pokazale, da dotik ni pomemben samo za razvoj, ampak tudi dobro počutje. Dotik znižuje raven stresa in bolečine. Dotik lahko nadomestimo tudi z božanjem živali. Izkazalo se je, da starejši ljudje, ki imajo živali, živijo dlje in imajo manj srčnih bolezni. Dotik pozitivno vpliva na večji pretok zraka pri asmatiki, prav tako se povišajo protitelesa proti virusu HIV, anksioznost pa se zmanjša. Pozitivni vpliv pa so odkrili tudi pri simptomih depresije in krepitvi imunskega sistema. Torej fizično primeren dotik vodi v boljšo psihično in fizično zdravje.
Različne kulture, različni učinki
Čeprav naj bi bil iz kulturnega vidika dotik najbolj univerzalen med vsemi čutili, so v navadah narodov občutne razlike. V nekaterih kulturah se med seboj pogosteje dotikajo. Pri nas je v navadi, da človeku stisnemo roko, medtem ko se južni narodi med seboj pozdravijo s poljubljanjem. Ne gre zanemariti morebitne povezave med dotikom in agresijo. Namreč francoski otroci so manj agresivni med igro kot ameriški. Prav tako je pri odraslem, v kulturi kjer je dotikanje dovoljeno, agresija manjša kot tam, kjer je dotikanje omejeno. Tudi samo nošenje otroka je med kulturami različno. Tako se otroci na zahodu prenašajo v košarici, medtem ko se ponekod prenašajo v pleteni mreži, zraven materinega telesa.
Dotik in spol
Razlike pa niso samo kulturne, ampak jih je moč opaziti tudi med spoloma. Ženske se na dotik odzovejo pozitivno, medtem, ko moški čutijo ambivalenco. Če se moškega dotakne moški, lahko to v njem sproži neprijetnost. Dotikanje nasprotnega spola, pa si lahko interpretiramoarobe napačno. Dotik rok in ramena naj bi veljal za ne seksualni dotik. Raziskave so pokazale, da se v javnosti moški bolj dotikajo žensk, starejši pa bolj dotikajo mladih kot obratno. Medtem ko se dotik v intimni sferi med moškim in žensko naj ne bi razlikoval.
Pomen dotika pri človeku
Moč dotika je neopisljiva. Dotik lahko združuje ali razdira, če je nedovoljen. Ni odveč poudariti, da v članku govorim o etičnem dotiku, ki ne prestopa meje drugega človeka in ni v kakršnemkoli pomenu zlorabljajoč.
Kako se bo otrok naučil ljubezni, če ne skozi dotik? Otrok svoje prve vezi naveže skozi fizični stik. Izkušnje z dotikom imamo še preden začnemo govorit. Tako v našem telesu nastane telesni spomin iz obdobja pred rojstvom in pred začetkom govora. Dotik je tolažba, ki rodi pomiritev in samozavest.
Žal smo vzgojeni tako, da z leti dotikanje omejimo. Začnemo se “dotikati z očmi”. Odraščanje nam vedno bolj prepoveduje medsebojno dotikanje. Ne samo s sočlovekom, ampak se vidno manj dotikamo tudi predmetov. Do odraslosti se tako naučimo, naj bomo previdni s svojim dotikom. Naj se raje izrazimo z obrazno mimiko in besedami. Dotikanje omejimo na družinske člane in intimne partnerje. Večina ljudi danes trpi zaradi pomanjkanja telesnih stikov. Dotik je neke vrste tabu, kjer je v mislih povezan s spolnostjo.
TEORIJA NAVEZANOSTI: ŠTIRJE STILI NAVEZANOSTI PRI OTROCIH
ZANEMARJANJE OTROKA: FIZIČNE IN ČUSTVENE POSLEDICE
O zanemarjanju ne govorimo samo, ko privede do njegove skrajnosti. Zanemarjanje se lahko dogaja že v navideznih malenkostih kot je zanemarjanje svojega zdravja, saj ne gremo k zdravniku, ko bi to bilo potrebno. V pričujočem članku bomo zanemarjanje vzeli pod drobnogled.
Kaj sploh je zanemarjanje?
O zanemarjanju govorimo, ko bi posameznik, najpogosteje je to starš, moral zadovoljiti otrokove osnovne potrebe, vendar je pri tem neuspešen. Seveda, pa se zanemarjanje ne dogaja samo v odnosu starš-otrok, ampak v različnih odnosih, kjer je ena oseba nemočna, druga pa naj bi zanjo poskrbela. V Sloveniji je zanemarjanje zakonsko opredeljeno na sledeči način: »Roditelj, posvojitelj, skrbnik ali druga oseba, ki zanemarja mladoletno osebo, za katero mora skrbeti, tako da hudo krši svoje dolžnosti skrbi in vzgoje, se kaznuje z zaporom do dveh let.«
Ločimo dve vrsti zanemarjanja, in sicer pasivno. O njej govorimo, ko oseba zaradi bolezni, lastne nevednosti, stresa, ignoriranja, nezrelosti, pomanjkanja sposobnosti ne zmore poskrbeti za drugo osebo. Tako na primer hčer ali sin skrbi za svojega depresivnega očeta in s tem prevzame vlogo starša. S tem pa se zanemari njegove še kako pomembne potrebe.
Druga vrsta zanemarjanja je aktivno zanemarjanje, ki bi ga lahko opredelili tudi kot namerno, saj v tem primeru oseba zavedno zanemari potrebe drugega človeka.
Kako ne zadovoljitev osnovnih potreb vpliva na nas?
Zanemarjanje ima dolgotrajen in uničujoč učinek tako na psihično kot na telesno stanje posameznika.
Zanemarjanje je lahko fizično, sem spada nezadostna oskrba s hrano, nezadostna skrb za otroka in dom. Fizično zanemarjanje vodi do razvoja kroničnih bolezni, slabega mišičnega tonusa, ran in kožnih izpuščajev, bolšjih ugrizov in oteklega trebuha. Podhranjenost povzroči nenormalne vzorce v razvoju kot so zastoj v rasti, nepravilna rast kosti in mišic. Otroci nosijo tudi neustrezna oblačila, na primer pozimi nimajo plašča.
O zdravstvenem zanemarjanju govorimo, ko gre za nezadostno oskrbo z zdravniško obravnavo. Sem spadajo slabe higienske razmere kot so umazani ali piškavi zobje.
Pri psihičnem počutju se posledice zanemarjanja kažejo na slabi samopodobi, motnji pozornosti, zgodnji spolni aktivnosti in zlorabi drog. Probleme imamo z navezovanjem stikov. Drugače rečeno, če mu starši niso znali dati bližine, v odraslosti tak posameznik ne bo sposoben bližnjih odnosov, tudi če si jih bo morda iskreno želel. Težave se pojavijo tudi pri spopadanju s stresnimi situacijami. Zgodnje zanemarjanje povzroči poplavo hormonov, ki dobesedno deprivirajo otrokovo odziv na stres. Posamezniki imajo več možnosti, da razvijejo depresijo in samomorilna nagnjena.
Prav tako lahko starši zanemarjajo otrokovo izobraževanje. Zanemarjanje pa pomembno vpliva tudi na naše možgane. Ko so raziskovalci merili električno aktivnost, ki jo ustvarjajo možgani pri otrocih, ki so kot dojenčki bili v sirotišnici so ugotovili, da je ta znatno manjša. Tudi, če so bili otroci kasneje posvojeni je problem ostal, saj so zgodnja leta odločilna pri oblikovanju nevroloških poti. Zanemarjanje tako vodi v težave z razumevanjem navodil, procesiranjem informacij ter negativno vpliva na opravljanje akademskih nalog.
Kako do tega pride?
Obstajajo kultura in verska prepričanja, ki delno zanemarjajo neko potrebo, tako nekateri starši zaradi verskega prepričanja otroka ne oskrbijo s primerno medicinsko oskrbo.
Prav tako pomanjkanje izobrazbe in informiranosti lahko vodi do zanemarjanja in ogrožanja drugega posameznika. Na primer ne vemo, da spolnost brez primerne zaščite vpliva na prenos spolne bolezni.
Nekateri odrasli težko organizirajo svoje življenje, zato njihov otrok odrašča v kaosu. Ne razumejo otrokovih čustvenih potreb, verjetno zato, ker sami niso imeli ustreznega starševstva.
Danes zaradi ozaveščanja javnosti vemo veliko več o fizičnem nasilju, njenih posledicah in posledicah takega zanemarjanja. Malo manj pa je povedanega o pomenu čustvenega zanemarjanja, ki se dogaja zelo pogosto, v večini primerov zaradi pomanjkanja znanja staršev, kako čustveno zadovoljiti potrebe otrok.
Prav tako do zanemarjanja prihaja zaradi dolgotrajne bolezni staršev, ko odrasel enostavno ni zmožen poskrbeti za svojega otroka, četudi si to iskreno želi. Na tem mestu je pomembno še enkrat poudariti, da do zanemarjanja ne prihaja samo v odnosu starš-otrok, ampak tudi v drugih odnosih. Še več zanemarjamo lahko tudi samega sebe.
Ko ne poskrbimo zase
Kot rečeno lahko zanemarjamo tudi svoje potrebe. To se pogosto zgodi, če nismo bili naučeni ali pa smo imeli prepoved na zadovoljitev svojih lastnih potreb. O samo zanemarjanju govorimo, ko odrasli ne skrbijo za svoje osnovne potrebe do te mere, da povzroča telesno, duševno ali čustveno škodo. Do tega pogosto privede tudi zaradi težav v duševnem zdravju, vključno z zlorabo prepovedanih substanc ali zaradi demence in depresije. Za razliko od otroka, pa si je odrasli v večini primerov sposoben poiskati pomoč in prebroditi svoje težave, ki so ga pripeljale do te skrajnosti.
*Članek je bil objavlen v reviji Vzajemna