Tag Archive | spolna zloraba v otroštvu

NOSEČNOST IN POROD LAHKO VZBUDITA POZABLJENO TRAVMO

Nosečnost je čas, ko gremo skozi velike spremembe. Večino teh sprememb je izven naše kontrole. Raste nam nosečniški trebušček in prsi, raven hormonov se spreminja. Tako se naše telo pripravlja na rojstvo. Vse te spremembe v nosečnosti lahko v nas zbudijo telesni spomin. Preko telesa se lahko prebudijo naši spomini iz preteklosti, s katerimi se še nismo soočili ali pa se sploh nismo zavedali, da jih imamo. Zgodnji spomini so pogosto zamegljeni in radi pridejo k nam preko telesnega spomina in čustev.

Naša vzgoja
V času nosečnost in starševstva ni nenavadno, da se v nas zbudijo dobri in slabi spomini glede naše lastne vzgoje. V tem članku se bom osredotočila na traumatične spomine, vendar želim poudariti, da se v nas prav tako lahko zbudijo pozitivni spomini, ki nas še bolj povežejo z našimi starši.
Za začetek je pomembno, da ločim zavedni spomin od nezavednega. Prvi spomin ni neprestano v naših mislih, vendar priplava na površje, ko postanemo starš. “Ko gledam svojega moža, kako se ukvarja z otroki, pomislim, da takšnega pozitivnega odnosa s svojim očetom nikoli nisem imela.” Z opazovanjem odnosa med možem in hčerko je Nives prišla v stik s svojo bolečino in praznino, ki jo je čutila kot otrok v odnosu z očetom.
Nezavedni spomin ni na dosegu naše roke, ampak je potlačen v naše globine. Na površje lahko pride preko našega telesa kot napetost, razdražen želodec ali kakršna koli druga psihosomatska oblika.
“Nenadoma sem v nosečnosti občutila globok strah, da bom ljubosumna na svojo prihajajočo hčer. Potihoma sem si želela fantka, ker sem se tako bala tega občutka. Kar se je v resnici dogajalo je, da sem občutila ljubosumje svoje mame name. Spomin je prišel do mene skozi moje telo. Jasno sem začutila mamino ljubosumje in breme, ki ga je čutila pri moji vzgoji. Čeprav je bil strah, da bom nadaljevala vzorec močan, sem bila hkrati tudi olajšana, da sem dobila jasno potrditev, kaj se je dogajalo v mojem otroštvu.“
Ko postaneš starš, se v tebi lahko zbudijo občutki in spomini, povezani s tvojim otroštvom. Prav tako lahko obudi potlačene spomine katerakoli razvojna faza pri tvojem otroku. Res je, da naš spomin ni 100% objektiven pokazatelj dogajanja v naši primarni družini, vendar verjamem, da je veliko na njem. Lahko zgrabiš priložnosti, ki se ti je ponudila in se poglobiš ter predelaš spomin, ki se je zbudil v tebi. Ko je moja klientka prišla do spoznanja, zakaj se ji zbuja ogromni strah pred ljubosumjem na svojo hčer, ji je to prineslo veliko olajšanje. Meni, da je s tem dobila potrditev, ki jo je vedno podzavestno čutila-njena mama je bila nanjo ljubosumna.
Mogoče nikoli ne bi dobila te potrditve od svoje mame.  Verjetno se tudi njena mama ni čisto zavedala svojega vedenja do nje.
Včasih je meja med zavednim in nezavednim spominom tanka. Ko je nezavedni (telesni) spomin zbujen, nam je občutek ob tem spominu zelo znan. Občutimo, kot da bi bil občutek stalno nekje v ozadju. Po drugi strani pa se lahko v času nosečnosti in starševstva, zbudijo nezavedni spomini, za katere nismo niti malo slutili, da so tam.

Travmatični spomin spolne zlorabe
Nosečnost preusmeri pozornost na žensko telo, natančneje na privatne dele ženskega telesa-prsi, vagino, trebuh. Nosečnica je primorana opravljati redne ginekološke preglede. S tem na nekem nivoju izgubi telesno zasebnost. Nanjo je usmerjena velika pozornosti (moškega) zdravniškega osebja. Ženski, ki je bila v preteklosti spolno zlorabljena, se lahko v takšni situaciji sproži spomin na spolno zlorabo.
Zelo pomembno je, da spomin vzamemo resno, saj obuditev travmatičnega spomina lahko prinese mnoge komplikacije v nosečniškem obdobju. Raziskave so namreč pokazale, da ima med nosečnostjo spolno zlorabljena ženska:
-več zdravstvenih težav
-je pogosteje v konfliktu s svojim partnerjem
-ima visoko anksioznost
-ima pogostejše težave pri zaupanju zdravstvenemu osebju
-ima večjo verjetnost, da bo rodila s carskim rezom
-statistično ima občutno večjo možnost komplikacij med porodom
-ima večjo možnost depresije med nosečnostjo in po njej

Prav tako lahko občuti in podoživlja sledeče občutke:
-občutek, da jo je telo izdalo
-občutek, da so njene telesne meje prestopljene
-spomine (flashback) na spolno zlorabo
-depresijo, anksioznost, panične napade
-nezavedni spomin na spolno zlorabo prvič stopi v zavest
-sovražne občutke do zarodka
-projekcija občutkov, ki jih čuti do tistega, ki jo se zlorabil, na zarodek
-občutek krivde, zaradi vseh the občutkov
-občutke sramu povezane s telesnimi spremembami
-žrtev spolne zlorabe, ki trpi za posttraumatsko stresno motnjo, se lahko boji intenzitete občutkov (npr. med porodom)
-strah, da se bo njen otrok rodil prizadet, tako kot je ona
-strah, da bo kaznovana in se bo otrok rodil mrtev
-strah, da bo nesposobni starš
-strah, da bo tudi sama zlorabljala svojega otroka.

V primeru, da se bodoča mamica zaveda svoje spolne zlorabe ali pa začenja dobivati flashbacke na zlorabo, je zelo pomembno, da si poišče pomoč. Poleg tega je priporočljivo informirati ginekologa in ključno zdravstveno osebje o spolni zlorabi. Naj omenim še to, da se spomin na spolno zlorabo zbudi tudi pri bodočih očetih. Zelo malo raziskav je bilo narejenih glede spolne zlorabe in percepcije moškega na očetovstvo. Vendar to ne pomeni, da moški ne gre čez podobne čustvene težave kot ženska v tem obdobju.

V tem članku sem pisala o spominu, ki se nam zgodi, ko postanemo starš. Nekateri spomini so prijetni, spet drugi travmatični. Nekateri spomini so boleči, tako zelo boleči, da bi se jim raje izognili in jih ponovno potlačili. Tako boleči spomini niso enostavni za predelavo, vendar imamo hkrati priložnost, da se preko dela na njih osvobodimo potlačenih občutkov in groze. Dajejo nam priložnost, da gremo čez bolečino, ki osvobaja.

Triger je dražljaj iz okolja, ki prebudi naš travmatični spomin. Kaj nas vzdraži je pri vsakem posamezniku različno. Triger lahko prihaja iz zunanjega okolja preko vseh petih čutov-vid, zvok, dotik, vonj in okus. Na primer neka pesem trigne star spomin. Prav tako pa nas lahko trigne notranji dražljaj kot je na primer stres.
Flashback je živ, najpogosteje negativen spomin, ki se pojavi brez kakršnega koli vnaprejšnjega opozorila. Navadno je zelo močan, včasih tako močan, da se ne zavedamo kaj se dogaja v naši okolici, medtem ko podoživljamo spomin.
Telesni spomin je teorija, da je tudi telo in ne samo možgani, sposobno shraniti spomin. Telesni spomin je neprostovoljen. Spomin na incest ali spolno zlorabo je mogoče obnoviti preko telesnega spomina. Telesni spomin ni vedno zavesten, saj smo lahko bili premladi, da bi se zavestno spomnili iz kje izvira ali pa smo ga potlačili.

 

Želite dodatno podporo za prihajajoči porod? Pripravila sem SPLETNO DELAVNICO za nosečnice, ki se želijo čustveno pripraviti na prihajajoči porod v varnem zavetju svojega doma.

Ko sem bila noseča, sem uporabila svoje psihoterapevtsko znanje, da sem se čustveno pripravila na porod. Pomanjkanje virov, ki bi me tudi čustveno pripravili na porod, me je spodbudilo, da sem ustvarila pričujočo delavnico.

ALEKSITIMIJA: ZAKAJ NEKATERI LJUDJE TEŽKO PREPOZNAJO IN IZRAŽAJO ČUSTVA?

Če za trenutek pogledamo skozi grške naočnike besedo “aleksitimija”, v njej lahko odkrijemo sledečo sestavljanko: ‘a’ pomeni pomanjkanje, ‘leksi’ pomeni beseda ter ‘timija’ pomeni čustva. Kar pomeni nezmožnost verbalizirati ali prepoznati čustva pri sebi ali pri drugih ljudeh. Aleksitimija ni diagnoza ali psihična motnja. Povezujemo jo z več boleznimi kot na primer avtizem, depresija, motnje hranjenja, psihosomatske bolezni, post traumatsko stresno motnjo itd.
Za primer si lahko vzamemo Tomaža, ljubečega človeka, ki mu je umrl oče. Kljub situaciji, ki bi navadno sprožala močna čustva, pa Tomaž še nekaj tednov ob misli na očeta ni začutil ničesar, čeprav ga prijatelji in družinski člani opisujejo kot skrbnega in čustvenega človeka. To stanje bi lahko opredelili kot  začasno stanje aleksitimije, ki jo navadno sproži pretresljiv dogodek.
Poznamo tudi drugo vrsto aleksitimije, ki je trajna in za katero nekateri strokovnjaki menijo, da je del človekove osebnosti. Tomažev sodelavec Aljaž izhaja iz neurejene družine. Ljudje Aljaža doživljajo kot uspešnega, inteligentnega podjetnika, vendar preveč premišljenega. V čustvenih situacijah se ne znajde, težko razume občutja drugih, nanje se ne odzove in posledično deluje hladno.
Raziskave potrjujejo, da ima aleksitimijo manj kot 10% prebivalstva. V primerjavi z ženskami naj bi aleksitimijo imelo več moških. Kar je lahko rezultat tega, da ženske vzgoja spodbuja pri izražanju čustev, medtem ko je pri moških ravno obratno. Slednje pa ne velja za prepoznavanje čustev. Tu je namreč procent med spoloma enak.

Različni družini isti rezultat
Poglejmo si iz kakšnega družinskega okolja je izhajal Aljaž. Bil je edinec staršema, ki si med seboj nista izkazovala čustev. Nista se ljubkovala, prav tako se pred njim nista prepirala. Čeprav je Aljaž začutil, da med staršema nekaj ni v redu, sta ga starša odslovila s trditvijo, da je vse v redu. Aljaža ni nihče spodbujal naj izraža svoja čustva. V takem ozračju je Aljaž preživel svojo mladost. Sedaj ima v odraslosti probleme z navezovanjem stikov in ohranjanja odnosov.
V Aljaževi soseski živi družina Novak. Lea je otrok ločenih staršev. Oče je odšel, ko je bila Lea stara dve leti. Njena mama se je na novo poročila z Leinim očimom. Očim jo je od malega ter vse do konca najstniških let, ko je Lea odšla študirat v drugo mesto, spolno zlorabljal. Njena mama se je zatekla v alkohol ter Lee ni zaščitila pred nasilnim očimom. Nanjo je pogosto vpila in njena čustva ni imela potrpljenja. Ko je Lea skušala izraziti svoja čustva, je naletela na mamino jezo in kritiko.
Zgoraj sem opisala zgodbi dveh ljudi, ki sta izhajala iz neurejenih družinskih razmer. Oba imata v odraslosti težave s čustvovanjem. Do slednjega lahko pride v različnih disfunkcionalnih družinah. Ni nujno, da iz takega okolja zraste prav alesitimija. Aljaž in Lea bi lahko razvila kakšni drugi obrambni mehanizem, ki bi jima omogočil preživetje v travmatičnem okolju.

Vzroki bolj strokovno
Razlogi za aleksitimijo niso popolnoma znani. Zgodnja raziskovanja so aleksitimijo pripisovala slabši povezavi med desno in levo možgansko hemisfero. Desna hemisfera je aktivna pri intuiciji, čustvih, domišljiji, prostorskemu presojanju in umetnosti, medtem ko je leva zaslužna za govor, branje, pisanje, logično razmišljanje itd. Čustveni impulzi potujejo iz desne hemisfere v levo in obratno. Slabšo povezavo med desno in levo hemisfero imajo pogosto ljudje s psihično motnjo.
Drugi razlog so strokovnjaki iskali v okolju. Če je odrasli nezmožen prepoznati in izraziti čustveno stanje otroka, bo kasneje tudi otrok imel probleme na tem področju. Ko so se pri Tomaževih doma igrali družinsko igro, je Tomaž ob porazu postal žalosten in je pričel jokati. Mama je njegovo žalost prepoznala in ga vprašala zakaj joka. Tomaž ji je odvrnil, da je žalosten, ker je izgubil igro. Mama ga je stisnila k sebi in mu povedala, da včasih ljudje izgubijo, spet drugič zmagajo. Tako je bila njegova žalost prepoznana in sprejeta. Pri Aljažu je oče ob podobni situaciji odreagiral drugače. Ko je Aljaž zaradi poraza začel jokati, ga je oče grobo zavrnil, da naj ne bo taka cmera, saj je samo igra. Da je bila mera polna, mu je zagrozil, da če misli še naprej jokati, naslednjič z njim ne bo več igral kart. Tako Aljaž tudi v kasnejših letih ob porazu ni več čutil žalosti.
Nasplošno so razlogi za aleksitimijo so najverjetneje kombinacija med faktorjem okolja, genetskim ter nevrološkim faktorjem.

Kako prepoznati aleksitimijo?
Pri aleksitimiji lahko težave razdelimo na štiri večja področja, in sicer:

Težava pri prepoznavanju in govorjenju o čustvih
Leo je dobra prijateljica na fakulteti vprašala kako se počuti ob dejstvu, da je odraščala v neznostnih družinskih razmerah. Odvrnila je, da ne ve, kaj naj reče. ‘Nič posebnega, verjetno so ostali odraščali še v težjih okoliščinah.’ Ljudje z aleksitimojo ponavadi vztrajajo, da nimajo nobenega problema in si pogosto nadanejo masko sreče. Po Leino je bilo vse v redu. V družini ni doživela večjih pretresov in razočaranj. Ni ji bilo jasno kakšna čustva so v resnici pod njeno masko navidezne sreče.

Težava pri ločitvi med čustvi in telesnimi reakcijami
Med aleksitimijo in psihosomatskimi motnjami obstaja povezava. Ljudje s psihosomatskimi težavami imajo dvakrat več karakteristik aleksitimije kot ostali. Primer psihosomatike je kronični gastritis. Lea je bila pod hudim stresom. Mama je pritiskala nanjo, da naj se vrne domov in pusti fakulteto, saj je imela težave pri učenju. Profesor ji je dal še zadnjo priložnost. Lea je bila v strahu, da se bo ponovno mogla vrniti domov k svoji družini, česar si ni želela. Že več tednov jo je mučil gastritis. Ko jo je prijateljica opozorila na povezavo med stresom in gastritisom je Lea odvrnila, da je to nemogoče.

Zmanjšana zmožnost domišljije in fantaziranja
Lea je bila otrok z veliko domišljije. Ko so njene otroške zamislice naletele na jezen odziv mame jih je kaj hitro opustila. Kot omenjeno je domišljije domena desne možganske hemisfere. Zaradi slabe povezave se ti impulzi naj ne bi pretvorili v verbalni center leve hemisfere. Posledica je težava pri izražanju in govorjenju o fantazijah.

Raje se osredotočijo na zunanje dogodke kot da bi govorili kaj se dogaja v notranjosti
Lea velja za racionalno osebo, ki težko govori o svojih čustvih. Ko jo je na univerzitetni zabavi prevaral fant se o tem s prijateljico ni želela pogovarjati. Raje je razglabljala kako lepo so bile oblečene ostale punce, kakšna glasba bi ji bolj odgovarjala ter na katero zabavo bosta šli nocoj. Skratka, kot da se v njenem čustvenem svetu, ne bi zgodil pretres ob boleči novici o varanju.

Problemi v odnosih
Aleksitimija povzroča probleme v partnerskih odnosih, saj se posamezniki izogibajo intimnih čustvenih odnosov. Če pa že imajo odnos, so navadno podrejeni, dominantni ali neosebni. Omenjene pozicije jim omogočijo, da njihov odnos ostane na površinski ravni in niso deležni pristne intimnosti. Kar negativno vpliva na zadovoljstvo med partnerjema. Lea je bila s fantom, ki jo je prevaral v partnerskem odnosu eno leto. V tem odnosu je bila Lea v podrejenem položaju. O svojih željah in potrebah ni govorila, večino jih tudi ni prepoznala. Počela je vse tisto kar ji je fant naročil, saj se ni znala postavit zase. V odnos ni vnašala svojih čustev in svojih zahtev ter želja. Tako je bil odnos podoben odnosu otrok-starš. S tem se je nezavedno zavarovala pred pristnim enakovrednim intimnim odnosom med žensko in moškim.
Aleksitimija pa se ne pojavlja samo v partnerskih odnosih, ampak v vseh, tudi službenih. Nekateri posamezniki delajo v podjetjih, kjer je kontrola čustev norma. To lahko na prvi pogled izgleda kot aleksitimistično obnašanje, vendar posameznik nima aleksitimije. Skozi leta pomanjkanje samoizražanja lahko postane del njihovega življenja. Pri tem pa izgubijo svojo pravo identiteto.

Testirajte se
Na sledečem internetnem naslovu lahko naredite test za aleksitimijo. Vprašalnik je sestavljen iz 37 vprašanj, ki se dotikajo glavnih karakteristik aleksitimije. Preden začnete reševati vprašalnik, si lahko izberete angleški, nemški ali španski jezik.

Več o izražanju čustev, pa v moje intervjuju o čustvenem zavedanju TUKAJ.